Južna obvoznica v Slovenj Gradcu tudi po javni razpravi ostaja kamen spotike

Na javni obravnavi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN) mestne občine Slovenj Gradec so se odprla že znana nasprotovanja umeščanju cestne infrastrukture v prostor. Sodelovalo je okoli 60 ljudi, v večini kmetje in nekateri drugi posamezniki, ki so predstavnike občine in načrtovalce prostora ponovno pozvali, naj obvoznic in razbremenilnika ne načrtujejo po najboljših kmetijskih zemljiščih.

Mnenja so se najbolj kresala pri južni obvoznici, ki bo navezovalna cesta na hitro cesto in bo speljana od novega krožišča pri pokopališču proti Strnadovi ulici do južnega dela mesta (Celjske ceste). Kmetje temu nasprotujejo, češ, da bodo ta in drugi dve načrtovani trasi (obvoznica Legen in Stari trg) uničile veliko rodovitne zemlje, česar ne bodo dopustili. Zavzemajo se za drugo varianto južne obvoznice, ob robu Dobravskega gozda, ki je bila iz varnostnih razlogov zavrnjena. Zaradi načrtovanih prostorskih sprememb je v Slovenj Gradcu zavrelo že prejšnji teden, ko so kmetje pripravili protestni shod.

Stroka kot sluga investitorju

Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik, ki je slovenjgraškemu županu že očital zavajanje občanov, stroke in javnosti, je v razpravi dejal, da so analizirali prizadetost kmetijskih gospodarstev po posameznih segmentih posegov v prostor. "Gre za posege v širokem kompleksu, ki prizadevajo ista gospodarstva. Zato je treba narediti analizo prizadetosti kmetijskih gospodarstev oziroma sanacijski načrt. S temi posegi bo prizadetih 120 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki bodo povsem razvrednotena za kmetijsko rabo. Trajno izgubljenih bo 40 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč," je dejal Jamnik, ki občini očita, da predlog dopolnitev DPN ni narejen v skladu s smernicami ministrstva za kmetijstvo.

Andrej Golob je povedal, da se je ustanovila civilna pobuda pod imenom Ohranimo rodovitno zemljo. In sprašuje, zakaj občina obvoznice umešča čez najboljšo kmetijsko zemljo. Po njegovem mnenju so nadomestna zemljišča le pesek v oči, saj sam nanje čaka že pet let. "Stroka nastopa kot sluga investitorju," je prepričan Golob. Matjaž Gams, kmet iz Starega trga, se ukvarja z govedorejo in si že več let neuspešno prizadeva za gradnjo hleva na svoji zemlji. Dejal je, da se je 18 občanov povezalo v regionalno okoljevarstveno organizacijo Rovo Slovenj Gradec, zahtevajo umik vseh treh tras iz predlaganega prostorskega načrta. Da se južna obvoznica spelje drugje, ne po najboljši zemlji, drugih cest pa da ne potrebujejo. Za dosego svojih ciljev oziroma za ohranitev rodovitnih tal bodo izkoristili vse pravne možnosti.

Očitki občini, da krši lasten urbanistični načrt

Jani Potočnik, svetnik in nekdanji podžupan, je dejal, da občina krši lasten urbanistični načrt, češ da ne bi smela posegati na najboljša kmetijska zemljišča za gradnjo cest. "Nekateri so mnenja, da je najboljša rešitev, da se rešimo hmelja, ta, da zemljišča pozidamo. To dolgoročno pomeni, da tam nikoli ne bo nič več raslo. Poleg tega ti isti ljudje pozabljajo, da je cesta največji onesnaževalec," je dejal Potočnik, ki meni, da je Dars predlagano traso po obronkih Dobrave zavrnil zato, ker želijo na območju, kjer je bil predviden zanje varnostno sporen priključek na hitro cesto, postaviti tehnično bazo. Proti načrtovanim rešitvam je tudi nekdanji slovenjgraški župan Andrej Čas: "Predvidene rešitve v občinskem prostorskem dokumentu so slabe, ne le za kmetijska zemljišča, ampak tudi s prometno-funkcionalnega vidika. Te rešitve bodo razbremenile mesto, a bi jih tudi katera druga rešitev. Ne bodo pa razbremenile priključka na Podgorje, ker bo še vedno daljša pot po razgrnjeni obvoznici." Kot ocenjuje, predlagana obvoznica še dolgo po izgradnji hitre ceste ne bo realizirana, saj nanjo ni tehnično vezana. Če bi bila trasa speljana tako, da bi tehnične rešitve sovpadale s tehničnimi rešitvami pri gradnji hitre ceste, bi jo bila država primorana graditi istočasno. To je bila ideja obvoznice po obronkih gozda, je izpostavil Čas.

Prvorazredna zemlja za hmelj

Boris Raj, svetnik in predstavnik četrtne skupnosti Polje, pa je bil nasprotnega mnenja, da je treba razbremeniti Celjsko cesto, in to na način, da se zgradi predlagana obvoznica. Dodal je še, da občina ne bo uničila nobene zemlje, in "traktoristom" očital populizem. Tudi Peter Metulj, predsednik civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov, podpira od občine predlagane rešitve, saj prevladujejo koristi pred izgubami. "Dobra zemlja se uničuje z nasadi hmelja, kar ima za posledico škropljenje s pesticidi in bistveno poslabšanje življenjskih razmer občanov," je bil kritičen Metulj. Glede lokalne samooskrbe v slovenjgraški občini pa ugotavlja, da se ji je v preteklosti posvečalo premalo pozornosti, kar se odraža v krčenju kmetijskih vrtnin in njivskih površin na račun zaraščanja hmelja: "Za doseganje varne stopnje prehranske vrednosti bi morala občina doseči vsaj 1250 kvadratnih metrov njivskih površin na prebivalca, za kritje prehranskih potreb samooskrbe na podlagi lastne pridelave pa bi potrebovali kar 2000 kvadratnih metrov njivskih površin na prebivalca. Podatki za slovenjgraško občino za leto 2011 kažejo zgolj 638 kvadratnih metrov na prebivalca, s čimer daleč zaostajamo za slovenskim povprečjem."

Franc Küčan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, je pozval, da naj ne jemljejo kmetom zemlje, ki vsem daje kruh. Predlagal je, da poiščejo rešitev za traso ceste, ki bo najmanj vplivala na kmetijstvo, to je na obronkih gozda. In da se zamenjave zemljišč nikoli ne bodo zgodile, zato naj pustijo kmetom delati, dokler to še želijo.

Slovenjgraški župan Tilen Klugler se je vsem zahvalil za konstruktivno razpravo in jih pozval, naj do petka vložijo pisne predloge, do katerih se bodo strokovne službe opredelile. Po njegovih besedah si prizadevajo za enakomeren in trajnostni razvoj občine ter da je zanje vsak občan enako pomemben.

Strinja se s predstavniki kmetov, da naj se kmetijska zemlja ohranja za pridelavo hrane. "V naši občini je 111 hektarjev prvorazrednih kmetijskih zemljišč, kultura, ki na njih raste, se v 99 odstotkih izvozi. Če je to ohranjanje rodovitne zemlje za samooskrbo, potem je to zaskrbljujoče. Verjamem, da bodo naši kmetovalci toliko spoštljivi do naših občanov, da bodo začeli na najbolj rodovitnih zemljiščih pridelovati kulturo, ki bo omogočala samooskrbo za naše občane," je dejal župan in spomnil, da je traso južne obvoznice ob obronkih gozda Dars zavrnil. Obveza občine je, da bodo poskušali zemljišča najbolje nadomestiti. Da pa je treba pri umeščanju cestne infrastrukture gledati na razvoj celotne občine, ne le na interese posameznikov, še doda župan.