"Nisem pričakoval, da bom zmagal, sem mislil, bom pač sodeloval, če so me že prijavili," je zmago na tekmovanju za mladega gospodarja leta, ki je nedavno potekalo v Slovenj Gradcu, komentiral Uroš Hovnik, gospodar okoli 32 hektarjev velike Hovnikove kmetije na Selah pri Slovenj Gradcu, kjer živi s partnerko Majo in sinovoma Miho in Žigo. Usmerjeni so v prirejo mleka, v hlevu imajo okoli 40 krav molznic črno-bele pasme, načrtujejo pa, da bodo čredo v bližnji prihodnosti še povečali.
Obdelujejo kar 80 hektarjev
Glavna "krivka", da je sodeloval na tekmovanju, je lanskoletna mlada kmetica Marjeta Šteharnik iz Pameč. "Kar prijavila me je na tekmovanje, češ da je v Slovenj Gradcu in mora sodelovati vsaj en domačin. Nisem nasprotoval, saj sem mislil, da je samo zabavni del, potem pa so mi prinesli za preštudirat tri knjige s področja jagodičja, reje ovc in koz ter zeliščnega vrta. Pri teoretičnem delu sem bil dober, napačno sem odgovoril le na eno vprašanje od šestih, čeprav ob obilici dela skorajda ni bilo časa za učenje. Tudi pri praktičnem delu mi je šlo dobro, narediti smo morali lectovo srce, luščiti koruzo in sestaviti leseno pručko, slednje je moje področje, saj sem po poklicu mizar," pove Uroš.
Hovnikovo kmetijo je prevzel pred tremi leti od svojih staršev. K temu koraku so ga spodbudili tudi ukrepi iz programa razvoja podeželja za mlade prevzemnike kmetije. "Prevzel sem lepo urejeno kmetijo, prav tako imam že od malega veselje do dela na njej. Domača kmetija obsega okoli 30 hektarjev, obdelujem še kmetijo, ki jo je podedovala mama, stričevo kmetijo, nekaj zemlje imamo še v najemu. Skupaj obdelujem okoli 80 hektarjev, od tega je približno polovica gozda. Dela res ne zmanjka. Ves čas sem v pogonu," pove energije poln Uroš.
Rad je kmet
Največ je dela s košnjo, hlevom in gozdom. Letos na srečo niso imeli težav z lubadarjem, so pa morali pred petimi leti posekati približno hektar gozda. Njegov delovni dan se začne ob pol šestih zjutraj. Najprej gre v hlev in nahrani živino ter pomolze krave. Sledi delo na travniku ali v gozdu, občasno tudi manjša popravila, saj je po poklicu mizar, pa je že spet popoldan, ko ga znova čaka delo v hlevu. Njegova služba traja 24 ur na dan, 365 dni v letu. "Živina ne ve, da je vikend ali praznik, v hlev je treba vsaj dvakrat na dan, in to vsak dan. Ko so porodi, tudi ponoči. A mi ni težko. Rad sem kmet, kmetovanje je moj način življenja že od mladih nog. Z njim sem zadovoljen," razlaga 31-letnik, ki mu pri delu pomagajo starši, partnerka ter sestra in babica. Trudita se tudi že njegova sinova, ki pa sta pri treh in sedmih letih še premajhna za težja opravila. Zelo rada pomagata pri skrbi za kokoši in ovce. Kljub temu da na kmetiji živijo štiri generacije, se med seboj dobro razumejo in si pomagajo, zato tudi delo dobro teče. Je pa na kmetiji veliko odvisno od vremena. "Narava je naš največji gospodar," pravi Uroš in razloži, da jim je bilo letos vreme precej naklonjeno, le pri prvi košnji so lovili dneve oziroma skorajda že ure brez dežja.
Uroš si ne predstavlja, da bi počel kaj drugega, saj ga to delo veseli. "Je zelo razgibano, poleg tega rad živim na deželi. Pa mir je. Delam lahko, kar mi ustreza in kadar mi ustreza."