(KOMENTAR) Zdaj je še čas

O hitri cesti na Koroško je bilo napisanega veliko. Preveč pravzaprav. Na trasi do Slovenj Gradca gradbeni stroji sicer res že nekaj časa brnijo, a tudi ti so vmes nekajkrat zmanjšali svoje obrate, rok za dokončanje tega dela je zdaj določen na poletje 2028. V letu 2024 bi morala biti tema pogovorov vse kaj drugega kot to, kako (ne)primeren je pred dobrim mesecem predstavljen državni prostorski načrt (DPN) za odsek med Slovenj Gradcem in Dravogradom. Situacija je še posebno težka za lastnike 68 objektov, v večini stanovanjskih, ki so jih projektanti predvideli za rušenje.

Rušenci, kot jih imenujejo odgovorni, so za svojo usodo dokončno izvedeli 10. junija, ko je gradivo DPN-ja postalo "javno dostopno". V narekovajih, ker je pot, kako priti do tega gradiva, tudi za računalniško veščega precej mukotrpna in nejasna. Tudi zato je ideja, da bi na občini zadolžili nekoga, ki bi predstavljal most med lastniki parcel, ki bodo zaradi gradnje ostali brez zemljišč, in odgovornimi v prestolnici precej na mestu. Niti predstavljam si ne, kako težko mora biti, ko na javni obravnavi od gospodov iz Ljubljane slišiš, da je tvoja hiša, kjer si preživel vse svoje življenje, predvidena za rušenje, in da bodo odkupi potekali predvidoma kmalu po jesenskem sprejetju uredbe na vladi.

A glede na številne (upravičene!) pomisleke ljudi, ki živijo na tem koncu, bi se lahko oziroma bi se moralo sprejetje te uredbe nekoliko zamakniti. Tukaj namreč ne gre le za kaprice posameznikov, ki nasprotujejo predvideni trasi, temveč so skupaj stopile cele skupnosti, podpisi so padali kot po tekočem traku. Proaktivnost občanov je podprl tudi župan Tilen Klugler. Sprejemanje DPN-ja je res v domeni države, a je vsaka takšna in drugačna podpora več kot dobrodošla. Tudi predlagane alternativne rešitve vaških in drugih skupnosti bo država težko spregledala. Bilo bi nehigienično, če jih bi. Ker ljudje niso proti hitri cesti, to velja poudariti.

Ker so nekatere rešitve, pa naj bodo še tako podkrepljene s študijami strokovnih služb, milo rečeno, bizarne. Za dve stanovanjski hiši v Trobljah, na primer, zaradi poplavne ogroženosti načrtujejo ograditev hiš z dvometrskim visokim nasipom z vseh strani. Tem in ljudem, ki bodo lahko ostali v svojih hišah, a imeli vsakodnevno podoknico v obliki šviganja avtomobilov, bi gotovo veljalo bolj prisluhniti, jim ponuditi kaj več kot le pasivno zaščito v obliki novih oken. Saj imajo tudi oni dvorišče, vrt, teraso, kjer so več desetletij imeli svoj ljubi mir.

Posegi v prostor so resnično agresivni, tudi kmete, ki so v Slovenj Gradcu že tako ali tako nadpovprečno podhranjeni z obdelovalnimi površinami, bi bilo treba poslušati. Zdaj je še čas, so jasni ljudje. In imajo prav. Ko bo uredba enkrat sprejeta na vladi, poti nazaj ne bo. Planota Legen bo preklana, številni, ki so si zgradili nove hiše v Trobljah, pa bodo dobili prvovrsten razgled na glomazen avtocestni priključek s pripadajočim postajališčem in bencinskim servisom. Ne le kakovost življenja, tudi vrednost nepremičnin bo doživela velik zdrs.