Urška Polanc
Podvig so leta 2005 pričeli trije prijatelji (Janko Verčko, Aleš Črešnik in Aleksander Golob), ki so se odpravili na festival Rumena noč. Tega ni več, a rekreativni kolesarji ohranjajo tradicijo - letos so na Obalo kolesarili že osemnajstič. Njihova pot se je z leti nekoliko spreminjala, šli so tudi po cesti do Maribora, a zdaj se že nekaj časa držijo poti po Koroški, po Dravski dolini in nato naprej po magistralnih cestah do morja.
S startom ob šesti uri zjutraj so se odpravili v šestih skupinah z nekolikšnim razmikom zaradi varnosti. "Tako udeleženci v prometu kolesarje lažje prehitevajo, po družbenih omrežjih pa smo tudi prosili za strpnost voznikov. Veliko ljudi nam je trobilo, mahalo in nas podpiralo. Bili so navdušeni, projekt jih je zanimal," nam je povedala Anita Rihter, ki pomaga pri organizaciji in vodi spremljevalno ekipo. Trije kombiji in dva osebna avtomobila so pospremili kolesarje in jih pričakali na točkah, kjer so se dogovorili za vodo. "Reševali smo tudi preluknjano zračnico, poskrbeli za športno masažo in tako odpravljali krče v nogah," je povedala ena od osmih odraslih spremljevalk. Letos so se prijavili udeleženci iz Koroške, Štajerske in celo iz Avstrije. Večina je rekreativcev, a tisti najhitrejši za trening predhodno naredijo tudi po tisoč kilometrov, spet drugi 40 ali pa še manj. Koliko časa porabijo za pot, je povsem odvisno od vsakega posebej. Vsak namreč kolesari v svojem tempu. Najhitrejši so bili v Ljubljani, kjer so prespali prvo noč, že zelo zgodaj, drugi so se ustavili tudi v gostilnah in kaj pojedli. V petek so nato zgodaj zjutraj krenili proti Kopru, kjer so nekateri svoj prihod okronali s skokom v morje. Večina se jih je z morja vrnila šele v nedeljo, saj so si za vikend po naporni poti privoščili še nekaj počitka ob morju.
