Nejc Strojnik
Slovenj Gradec je postal 20. slovenska občina, druga na Koroškem, ki se je pridružila akciji Heroji furajo v pižamah. Zavod Vozim je posvet o nevarnostih in pasteh, ki jih s sabo prinaša vožnja pod vplivom alkohola, povabil lokalne odločevalce, predvsem pa mlade iz lokalnega okolja. Ti so na delavnicah iskali rešitve za postavljene izzive in se podučili o primerih dobrih praks, predvsem zanimive pa so bile vodene aktivnosti, kjer so preizkusili simulator vožnje, očala, ki so dajala občutek pijanosti, testirali so reakcijski čas in podobno … V lanskem letu se je v Sloveniji 1.600 prometnih nesreč zgodilo zaradi alkohola, pri čemer je 17 udeležencev umrlo, kar sedem prometnih nesreč pa so pod vplivom alkohola povzročili še ne polnoletni mladostniki stari od 15 do 17 let. "Pri problematiki ne moremo mimo odraslih. Oni so tisti, ki odnos do pitja alkohola prenašajo na mlade. Mladi so ranljivi in mlajši kot se srečajo z alkoholom, večja je verjetnost, da bodo kasneje imeli težave. Je pa dejstvo, da trend pitja alkohol pri mladih upada, medtem ko je pri odraslih slika slabša," je poudarila Maja Roškar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dodala, da pa pri mladih in pri mlajših odraslih narašča uporaba konoplje in ostalih prepovedanih drog. "Če smo lahko na področju alkohola zadovoljni, tukaj ne moremo biti."
Pomemben vpliv vrstnikov
Slovenija v Evropi, ki je alkoholno najbolj obremenjena celina, velja za nadpovprečno porabnico alkohola, Koroška pa med 12 statističnimi regijami pomembno odstopa v negativno smer, kar pomeni, da mladi Korošci in Korošice živijo v enem od alkoholno bolj obremenjenih okolij. Mateja Markl iz Javne agencije RS za varnost prometa ob tem opozarja, da je pri mladih vpliv vrstnikov ravno obraten kot pri odraslih. "Odrasli, ki vozijo hitreje, ki preklinjajo ali govorijo po telefonu, svoje vedenje, ko se nekdo usede zraven njih, kontrolirajo. Pri mladih pa je proces obraten, saj so pod vplivom vrstnikov pripravljeni na še večje tveganje in iti še bolj čez mejo," pove Marklova, ki med tipične razloge za prometne nesreče mladih uvrsti neprilagojeno hitrost in nepravilno stran in smer vožnje v povezavi z alkoholom in drugimi psihoaktivnimi snovmi. "Tudi mobilni telefon in neuporaba varnostnih pasov, sploh pri potnikih na zadnjih sedežih. Pogosto pride do naleta v oviro, izpada s ceste, večinoma so vozniki moški, veliko je vikend nesreč, povezanih z zabavo."
Na območju, ki ga pokriva Policijska postaja Slovenj Gradec, so od začetka leta 2020 pa do konca letošnjega marca devet prometnih nesreč povzročili vozniki začetniki, pri čemer ni bil nihče od povzročiteljev pod vplivom alkohola, je povedala Mojca Areh iz PP Slovenj Gradec. Po njenem veliko težavo predstavlja lahka dostopnost alkohola, v zadnjem času pa tudi drog. "Še posebej smo zaskrbljeni, da se alkohol in droge da dobiti celo v okolicah osnovnih šol. Policisti se trudimo, ozaveščamo, podpiramo to in vse podobne akcije. Mladim želimo položiti na srce, da naj se izogibajo alkoholu in drogam, še posebej v kombinaciji z vožnjo. Pa ne zato, ker jih lahko ustavi policist. Največja kazen v življenju so posledice morebitne prometne nesreče." Zavod Vozim bo z akcijo nadaljeval tudi v prihodnje, še posebej pomembna se jim zdi prisotnost v bolj ruralnih okoljih, kjer je javni promet slabše organiziran in kjer ni taksi služb.
"Da moja zgodba ne bi postala vaša"
V sklopu dogodka je mladim svojo osebno zgodbo predstavil paraplegik Janez Hudej, ki ga je kmalu po 18. rojstnemu dnevu prometna nesreča prikovala na invalidski voziček. Danes 60-letni Hudej je tisto usodno nedeljo z dvema prijateljema z motorjem odšel na "slovenjgraško turnejo" od gostilne do gostilne. Preden so krenil proti domu, je ugotovil, da mu na motorju ne gori luč, zato se je s prijateljema, ki sta bila skupaj na enem motorju, dogovoril, da vozita za njim in mu osvetljujeta pot. Vožnje domov se ne spominja, glede na policijski zapisnik pa je pospešil, ušel prijateljema, se v temi zaletel v deblo, ki je bilo na cesti in z motorjem padel v jamo, ki je bila ob cesti. Našli so ga šele naslednji dan, po 14 urah, ko bil tudi hudo podhlajen.
Po štirih mesecih v slovenjgraški bolnišnici je sledila rehabilitacija v Ljubljani. "Tam sem se veliko naučil, veliko mojih vrstnikov je bilo tam in hitro smo se navadili na voziček. Tam sem opravil celo izpit za avto. Po skoraj enem letu pa sem se vrnil v domače okolje. Sledil je šok, ko sem prišel do spoznanja, da stvari, ki so mi bile prej samoumevne, niso več dosegljive. Nisem mogel več na Uršljo goro, ni bilo več nogometa. Posledice so kar težke, veliko jih je skritih, vse skupaj je kot ledena gora. Pa ne fizične, tudi psihične." Hudej se je kmalu po nesreči preselil v Velenje, kjer si je ustvaril družino, se izšolal, zdaj je programer, voljo do življenja pa mu je vlivala tudi atletika, zaradi katere je tekmoval tudi na štirih paraolimpijskih igrah. "Jaz sem imel srečo, da sem v nesreči poškodoval le sebe. Lahko bi bil ponesrečen še kdo drug. In iskreno želim, da moja zgodba nikoli ne bi postala vaša," je zaključil.
