Posebno slovesno je bilo ob zvokih trobent v četrtek zvečer že na grajskem dvorišču, še bolj pa potem v razstavišču. Osrednja točka je bila inventurna poezija v izvedbi gimnazijk Gaje Tušek, Eme Haber in Eme Šuler. Avtorici verzov in tudi celotnega programa Simona Vončina in Simona Šuler Pandev sta iz prvih besed naslovov, ki so del postavitvene signature knjig, zložili besede kot simbolični sprehod skozi bogat knjižnični fond v prostem pristopu. Večer sta s pesmijo ob klavirski spremljavi Ambroža Rota povezala solista Tanja Klančnik in Andrej Oder.
Knjižnice državljane gotovo delajo boljše
Pot, polna izzivov
"Začetki današnje Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika segajo v čas po drugi svetovni vojni, ko so bile po uredbi narodne vlade Slovenije v vseh večjih pokrajinskih središčih organizirane javne študijske knjižnice. Njihovo poslanstvo je bila oskrba s študijsko - strokovno in znanstveno - literaturo, služba znanstveni in umetniški dejavnosti, podpora splošni in strokovni izobrazbi, kulturni vzgoji in kulturnemu razvedrilu ter ohranjanje kulturne dediščine - zbiranje, hranjenje in obdelava koroškega domoznanskega gradiva," je na začetke te ustanove spomnila direktorica mag. Irena Oder.
Razstava in prireditve
Že prihodnjo sredo, 13. marca, ob 18. uri bodo v knjižnici odprli prav posebno razstavo, ki jo je avtorica Zlatka Strgar, nekdanja novinarka in višja knjižničarka strokovne knjižnice Železarne Ravne, naslovila Lepa stara gospa in je njen poklon knjižnici ob 70-letnici. Razstava kolažev na platnu bo predstavila oseben pogled na vlogo Koroške osrednje knjižnice ter izpostavila nekatere detajle kot ključne gradnike njenega poslanstva v prostoru in duhu časa.
S to razstavo bodo v knjižnici tudi začeli simbolično inventuro svojega dela in učinkov. Sprašujejo se, kaj njihova prisotnost pomeni in vsakodnevno daje prebivalcem te doline, širši Koroški, tudi zunaj meja: državnih, regionalnih in miselnih. Do oktobra bodo zbirali odzive (spomine, anekdote, kritike ...) in jih predvidoma ob koncu leta izdali v spomin in opomin.
Za najmlajše obiskovalce pripravljajo 15. marca Srednjeveške grajske dogodivščine v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc.
Izdan je bil poseben filatelistični sklop v sodelovanju s Koroškim filatelističnim društvom in avtorjema, arhitektom Borutom Bončino in Jožetom Kebrom. Razstava teh izdaj bo do konca marca na ogled v Stripoteki, kjer so predstavljeni tudi izseki iz Bončinovih elaboratov na javne razpise Pošte Slovenije za različne poštne vrednotnice v zadnjih osmih letih. Na pošti 2390 Ravne na Koroškem pa je v uporabi tudi priložnostni poštni žig.
Pospešena digitalizacija
Knjižnica zdaj opravlja javno službo splošne knjižnice za uporabnike občin Mežiške doline. Ker je tudi ena od desetih območnih knjižnic, za koroške občine zagotavlja povečan in zahtevnejši izbor gradiva in informacij, strokovno pomaga knjižnicam na območju, koordinira, zbira, obdeluje in hrani domoznansko gradivo ter usmerja izločeno knjižnično gradivo s svojega območja.
Knjižnica 1949. in 2019.
Ministrstvu za znanost in kulturo Ljubljana je v letnem poročilu za leto 1949 dr. Franc Sušnik, upravnik študijske knjižnice, med drugim zapisal:Prostorno stanje: čitalnica 8 x 6 x 5 m s hrastovimi policami, na katerih
je 4000 knjig, dopoldne je tu učilnica 7. razreda, 32 sedežev.
Knjižna zaloga: 9684. Na dom knjig še ne izposojajo.
Podoba knjižnice v številkah 70 let od ustanovitve:Prostor: 3054 m2 uporabne površine oziroma 2000 m knjižnih polic,
90 čitalniških sedežev.
Knjižnična zaloga: 262.910 enot knjižničnega gradiva.
Člani: 5115.
Izposoja: vsak član si je v letu 2018 izposodil v povprečju 57 knjig.
Prireditve/dogodki: 690 ali več kot dva dogodka na dan.
Na dan dajo še 45 informacij, za bibliografijo Koroške evidentirajo 11 časnikov, časopisov in revij ter kreirajo pet zapisov za članke.
V letu 2018 je bilo digitaliziranih 7631 strani (razglednice, rokopisi, tipkopis ter 13 letnikov Slovenskega vestnika) oziroma 26 strani na dan.
Vodstvo: Knjižnico so vodili štirje ravnatelji oziroma direktorji: dr. Franc Sušnik od ustanovitve do leta 1979, nato Janez Mrdavšič do leta 1994, mag. Majda Kotnik Verčko do leta 2007, zdaj mag. Irena Oder.