Urška Polanc
Da so enotni le na papirju, a ne v resnici, se je včeraj izkazalo na burni seji sveta regije, kamor so župani in županje oziroma predstavniki občin prišli prepričani, da bodo glasovali o že predhodno usklajenem dogovoru, rešitvi vključevanja družinskih zdravnikov iz celotne regije v urgentni center Slovenj Gradec. Spomnimo, težavi so resneje pristopili, ko je sedem zdravnikov družinske medicine Zdravstvenega doma (ZD) Slovenj Gradec vodstvo ZD aprila obvestilo, da bodo preklicali soglasje za nadurno delo, saj so zaradi vključenosti v delo slovenjgraškega urgentnega centra (UC) preveč obremenjeni. Da situacija ostaja urgentna in zaskrbljujoča, je dejala direktorica ZD Slovenj Gradec Marjeta Vaupot, ki je na podlagi včeraj nesprejetega dogovora že vedela, koliko zdravnikov iz katerega koroškega zdravstvenega doma bo priskočilo na pomoč, zdaj pa se ji je plan dela, ki so ga imeli dogovorjenega od prvega julija letos, porušil. Danes se bo na izrednem sestanku sestala s svojimi zdravniki, vprašanje pa ostaja, če bodo v urgentnem centru sposobni zagotavljati pomoč.
Najprej privolili vsi
Pod okriljem Zdravstveno reševalnega centra Koroške (ZRCK) so začasno rešitev za obdobje od 1. julija do konca septembra usklajevali vsi štirje direktorji oziroma predstavniki koroških zdravstvenih domov. Kot je na seji zagotovila direktorica ZRCK Marijana Kašnik, so se z dogovorom strinjali vsi. Slovenjgraškim kolegom bi morali pri dveh deloviščih, ki bi ju vzpostavili med vikendi in prazniki (delo v ambulanti in na terenu), na pomoč priskočiti drugi družinski zdravniki v regiji - iz Dravograda, ZRCK in Raven, Zdravstveni dom Radlje se zaradi lastnega pomanjkanja zdravnikov ne bi priključil. Na seji se je izkazalo, da se s predlogom ne strinja direktor Zdravstvenega doma Dravograd Jože Studenčnik, ki je poudaril lastno obremenjenost v najmanjši dravograjski enoti, kjer so v preteklosti že imeli velike kadrovske težave. Kljub temu da so vsi trije zdravniki v Dravogradu že pristali, se sam s predlogom ne strinja oziroma bi bil pripravljen pristati le pod določenimi pogoji, ki bi vključevali večjo finančno jasnost. Na pogovorih glede predloga začasne rešitve zaradi odsotnosti ni sodeloval, tja je poslal namestnika.
Stanje v Slovenj Gradcu se rešuje na račun njihovega denarja in delavcev, kar pomeni tudi na škodo obstoječih ambulant v Dravogradu, je dejal Studenčnik. Poudaril je, da je sam šele saniral poslovanje ZD Dravograd, s tem sistemom pa bi se trud izničil. "Doslej je nujna medicinska pomoč na Koroškem delovala, zdaj jo rušimo," je še prepričan Studenčnik, ki je s seje predčasno jezno odvihral, govoril pa tudi o razrešitvi. Prav tako so s pismom, da ne podpirajo predlagane rešitve, župane opozorili tudi zdravniki iz Mežiške doline.
Regijski, ne le občinski koncept
"Razumem, da se je tistim, ki niso nikoli delovali regijsko, težko odločati in delati. Za regijski način delovanja si moraš zaupati, sodelovati, biti pripravljen sprejemati kompromise. Dobili smo dogovor, že naslednji dan pa se več ne strinjamo z njim, to ni dobro sodelovanje," je ob koncu seje dejala Kašnikova, ki pravi, da se bodo kljub že sprejetemu dogovoru vnovič pogovarjali o isti vsebini, torej, če nekateri akterji sploh želijo delati.
"Izkazuje se, da prebivalci iz celotne regije prihajajo v urgentni center, sploh ambulantni del, če bi delovali po starem, bi jo lahko pokrivali sami, zdaj pa smo premajhni in preobremenjeni. Če prihajajo prebivalci iz celotne regije, največ iz Dravograda, to ni več problem le zdravstvenega doma Slovenj Gradec," je dejala Vaupotova.
Darko Čander, predstavnik ministrstva za zdravje, je po seji povedal, da nobena občina nima samozadostnega sistema, zato nima smisla gledati le z vidika svojih občin, ampak je potrebno razvijati regijski koncept, hkrati pa opozoril, da število razpoložljivih zdravnikov ne bo zadostno v enem ali dveh letih, ampak bo situacija še bolj pereča.
"Skušali smo se konstruktivno vključiti ob dejstvu, da bo to začasna, saj dolgoročno ni realna rešitev, predvsem zagotovitev dodatnega delovišča ob kadrovski zasedbi je nerealna. Tako kadrovske kot prostorske razmere ne omogočajo realizacije urgentnega centra po enotni metodologiji. V primeru, da je rešitev nesoglasna, bodo tudi zdravnice iz Raven preklicale soglasje, kar pomeni, da ambulante v Mežiški ne bodo več delovale," je dejal Stanislav Pušnik, direktor ZD Ravne.
