Koroška z lesnim centrom izvisela, a interes zanj ohranjajo

Koroška letos zagotovo ne bo dobila lesnega centra. Kot so nam pojasnili v družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je novembra lani objavila javni poziv za sodelovanje strateških partnerjev pri oblikovanju lesnopredelovalnih centrov, bodo vzpostavili od enega do tri nove lesne centre. V kateri regiji naj bi jih dobili, ne razkrivajo, ker postopek še ni zaključen. So pa nam potrdili, da Koroške ne bo med njimi, saj prijavljena ponudnika niso povabili v drugo fazo postopka.

Za lesne centre letos do tri milijone evrov

"Vloge so se ocenjevale na podlagi kriterijev iz javnega poziva, upoštevala pa se je tudi likvidnostna situacija investitorjev. O tem, zakaj so bile konkretne vloge neustrezne, ne moremo govoriti," pojasnjujejo pri SiDG. Kot dodajo, bo prihodnje leto nova priložnost, na voljo bo še več denarja, saj bodo neporabljena sredstva prenesli.

Pri povabilu v drugo, to je zavezujočo fazo poziva so se odločili za dve prispeli vlogi. Od kod sta, ne razkrivajo. "Ocenjevali smo po merilih iz razpisa, dodatno pa upoštevali še kriterije po vsebini za razvrstitev med pomembne naložbe v lesnopredelovalno industrijo, kot jih je prepoznalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in kriterije, ki ali povečujejo količino predelave polizdelka iz lesa ali pa uvajajo inovativne oblike in tehnologijo predelave lesa. Obe vlogi izkazujeta tudi zadostnost razpoložljivega kapitala v primeru nepričakovanih podražitev investicije in cen vhodne surovine, kar bi zahtevalo večjo količino likvidnih sredstev za tekoče poslovanje projektnega podjetja," so navedli v družbi SiDG.

Usklajevanje družbeniške pogodbe je v začetni fazi. Pričakujejo hitro razreševanje ključnih vprašanj skupnega investiranja v projektno podjetje s strateškim partnerjem. Pred podpisom družbeniške pogodbe morajo pridobiti soglasje nadzornega sveta in nato še soglasje skupščine, to je vlade. Za vzpostavitev obeh lesnih centrov bodo investirali predvidoma od 2,5 do 3 milijone evrov. Načrtovano je, da bo posamezni center vzpostavljen prek novoustanovljene družbe oziroma projektnega podjetja, v katerem bo družba SiDG obvladovala manjšinski lastniški delež, in sicer med 25 in 49 odstotki, večinski lastniški delež pa bi imel izbrani strateški partner ali konzorcij strateških partnerjev. Končni znesek za posamezno projektno podjetje se bo usklajeval s pogajanji s posameznim strateškim investitorjem za družbeniško pogodbo.

Neporabljen znesek do razpoložljivih 7,4 milijona evrov se bo skupaj z zneskom, predvidenim za vzpostavljanje lesnih centrov, za leto 2023 prenesel v naslednji javni poziv za lesne centre, ki ga bodo objavili v prvem četrtletju prihodnjega leta.

Interes ohranjajo

Kot je znano, je iz Koroške nezavezujočo ponudbo oddalo koroško podjetje Lesoteka s sedežem v Slovenj Gradcu, ki ima žago za razrez lesa v Otiškem Vrhu, kjer bi bila možna lokacija potencialnega lesnega centra. Proizvajali bi križno lepljene plošče. Direktor Žan Pritržnik se je na odločitev državne SiDG odzval s komentarjem: "Mogoče nam to tudi malo ustreza, da se lahko osredotočimo na investicijo v novo žago, ki se bo zaradi dogajanja na trgu precej podražila, in sicer z 12 na 15 milijonov evrov." To pa ne pomeni, da so idejo o investiciji v križno lepljene plošče opustili. "Tudi če se bo pojavil kak drug investitor, da naredimo skupno zgodbo, imamo interes. Pogovori v tej smeri že potekajo. Odprta pa je tudi možnost, da se v prihodnosti prijavimo na nov razpis SiDG," pojasnjuje Pritržnik. Prijavilo se je tudi radeljsko podjetje Gašper Okna in vrata, ki bi posodobilo del proizvodnega procesa izdelave lepljenih elementov za okna in proces površinske obdelave oken na sedežu podjetja v Radljah. Direktor in solastnik Jurij Gašper je potrdil, da so sodelovali, vendar glede na pogoje razpisa - novoustanovljeno projektno podjetje ne bi moglo kandidirati na državnih in evropskih razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev - niso imeli velikih pričakovanj oziroma ambicij. "Ta sredstva bomo raje vložili v druge projekte, ki jih bomo lahko ustrezneje oplemenitili. Bomo pa v prihodnosti priložnost iskali še v drugih razpisih SiDG, če bodo pogoji za nas ekonomsko upravičljivi. Vidimo strateško pomembnost sodelovanja z njimi."

Kurili bi ceneje, odziv županov pa mlačen

O lesnem centru na Koroškem je nedavno beseda tekla tudi na zadnji seji sveta koroške regije. Poslanec Jože Lenart je županom predstavil idejo, da bi gozdno, lesno verigo nadgradili z energetsko. "Lesni centri so pogoj, da nastane biomasa, ta pa je strateška surovina za ogrevanje. Koroška je bogata z lesom in ga je treba primerno obdelati doma, ne hlodovine prodajati v tujino. Na ta način bi dobili biomaso, s katero bi lahko na Koroškem postavili vsaj še tri energetske postaje za daljinsko ogrevanje individualnih hiš, blokov in podjetij. Z njimi bi nadomestili vedno dražji plin," je dejal Lenart. Prvi mož direktorata za les Danilo Anton Ranc je med drugim dejal, da v prvi vrsti zagovarjajo industrijsko rabo lesa. "So pa tukaj tudi industrijsko neuporabni ostanki (lubje, sekanci), ki v nadaljnji fazi predelave niso uporabni, a so najboljši recept za samooskrbo lesne industrije. V preteklosti je bila storjena velika napaka, vzpostavljeni so bili požeruhi električne energije - denimo Tovarna aluminija Kidričevo, ki porabi kar tretjino slovenske električne energije. V tej luči slovenska industrijska strategija kliče po prestrukturiranju v panoge, ki so energetsko samooskrbne. Tu je priložnost za to panogo in tudi za Koroško, da se vzpostavijo vsaj trije lesni centri in v tem okviru zagotovimo njihovo energetsko samooskrbo. Industrijske odpadke, ki bi nastali v njih, bi lahko v smislu krožnega gospodarstva uporabili za samooskrbo in daljinsko ogrevanje uporabnikov v soseščini," meni Ranc. Tej ideji je naklonjen tudi Silvo Pritržnik, prokurist Lesoteke. "Na Koroškem nas je osem, devet žagarjev, ki skupno predelamo samo 100 tisoč kubičnih metrov lesa letno. Vemo, da je možen doseg 400 tisoč kubičnih metrov, od tega je 300 tisoč kubičnih metrov takega lesa, ki je primeren za žago. Če bi ga obdelali, bi na letnem nivoju pridobili 54 tisoč kubičnih metrov lubja oziroma lesnih ostankov, to je približno za tri energetske postaje velikosti, kot jo ima mestna občina Slovenj Gradec. Tu je priložnost za pridobivanje energije iz lesa. Druga pa je soproizvodnja oziroma kogeneracija iz lesne biomase. S to ceno električne energije, ki je zdaj aktualna, je postala konkurenčna," ocenjuje Pritržnik.