V Zdravstveno-reševalnem centru Koroške (ZRCK), ki je unikum v slovenskem prostoru, saj opravlja naloge reševalnih prevozov za celotno Koroško, kar v drugih regijah ni organizirano v okviru skupnega javnega zavoda, so na novi, četrti val epidemije covida-19 dobro pripravljeni. Imajo dovolj medicinske in varovalne opreme. Pri tem direktorica Marjana Kašnik izpostavlja, da ne vedo, kaj bo novi val prinesel, zagotovo pa bodo obremenitve zaposlenih večje.
Učinkovitejši in hitrejši
"Mislim, da bo obvladljiva situacija. Takih obremenitev, kot so bile lani, letos verjetno ne bo, saj je precepljenost višja tako v domovih starejših in Centru za usposabljanje za delo in varstvo Črna na Koroškem kot tudi prebivalstva nasploh. Takšnega masovnega širjenja okužb in težkih potekov bolezni, kot je bilo lansko leto, ne pričakujemo. Sistem zdravstva je pridobil tudi določene izkušnje. Smo hitrejši, učinkovitejši, bolj obvladujemo situacijo. V vsaki enoti ZRCK imamo aparat za razkuževanje in hitro dezinfekcijo vozil, kar je zaposlenim precej olajšalo delo. Prej so za čiščenje porabili eno uro, zdaj aparat to opravi v pol ure," razlaga direktorica ZRCK, ki zaposluje 84 ljudi. Precepljenost je pri njih visoka - in sicer okoli 95-odstotna.
Da se podobno, kot drugje v državi, tudi na Koroškem epidemiološka slika slabša, se med drugim kaže pri številu intervencij. Januarja letos so opravili 222 prevozov covid pozitivnih bolnikov z nujno medicinsko ekipo, maja 39, junija 10, julija nič, avgusta 9, od 1. do 16. septembra pa 15 - gre za bolnike s težjo obliko okužbe oziroma bolezni. Največ jih je v starostni skupini od 40 do 49 let. Skoraj tretjina jih je potrebovala nujno premestitev v UKC Ljubljana in Maribor.
Zaradi preobremenjenosti sistema s covidom trpijo tudi drugi bolniki
In še ena posebnost korona časa: v posameznih primerih nastaja škoda na zdravju ljudi, saj odkar se okužbe širijo, je težje priti do zdravnika ali pregleda. "Opažamo intervencije, ki so posledice tega, da pacienti niso poiskali ali niso mogli dobiti pomoči pri osebnem zdravniku ali specialistu. Nekaterim se je stanje tako poslabšalo, da so potrebovali ekipo NMP. Gre predvsem za srčno-pljučna obolenja," pove Kašnikova.
V bodoče pričakujejo, da se bo število nenujnih reševalnih prevozov znižalo, povečalo pa število covid prevozov. V kratkem naj bi ponovno aktivirali dodatno ekipo za prevoze covidnih bolnikov med bolnišnicami. Delovala je že lani, izvajala je medbolnišnične premestitve covidnih bolnikov po vsej državi, glede na potrebe in razpoložljivost prostih zmogljivosti bolnišnic. Za potrebe oblikovanja namenske ekipe ZRCK ni in tudi letos ne bo dodatno zaposloval, ampak je ekipo oblikoval znotraj kadrovskih virov.
Nova reševalna vozila
Reševalnih vozil imajo trenutno dovolj in jih redno vzdržujejo oziroma posodabljajo. Skupno imajo 28 vozil, za nujno medicinsko pomoč jih uporabljajo sedem med njimi. V tem tednu dobijo novo nenujno reševalno vozilo s posteljo, do konca leta načrtujejo še nakup nenujnega sanitetnega vozila s sedeži, prihodnje leto pa vozila za nujno medicinsko pomoč. Nenujno reševalno vozilo jih bo stalo 100 tisoč evrov, sanitetno vozilo pa okoli 50 tisoč. Nakup bodo financirali z lastnimi sredstvi in s kreditom. Med načrti za prihodnje leto je tudi posodobitev defibrilatorjev v vozilih za nujno medicinsko pomoč.
Še z lastno dispečersko službo
ZRCK še vedno ni vključen v Dispečersko službo zdravstva Slovenije, zato še zmeraj sami zagotavljajo dispečersko službo za Koroško, s katero koordinirajo nujno medicinsko pomoč in nenujne reševalne prevoze v koroški regiji. V tej dejavnosti je zaposlenih pet ljudi, ki bi jih sicer lahko uporabili kot reševalce v reševalnem vozilu. Z Dispečerskim centrom Maribor sodelujejo le pri koordinaciji prevozov covidnih bolnikov med bolnišnicami. "Zelo bi bilo dobrodošlo, če bi bila ta priključitev urejena, saj bi zaposlene v času zaostrenih razmer zaradi covida potrebovali v drugih dejavnostih," je povedala Kašnikova. Vzrok, da priključitev pred dvema letoma ni bila izvedena, so bili slabi komunikacijski kanali (digitalna mobilna radijska povezava).
Se pa lahko v zavodu s skoraj stoletno tradicijo pohvalijo z dodatnimi prostori velikosti okoli 70 kvadratnih metrov. Pridobili so jih v isti stavbi na Ravnah na Koroškem, kjer je njihov sedež. V njih so uredili prostor za izobraževanje, arhiv in dve pisarni.
"Odstopila nam jih je ravenska občina. Za nas je to velika dodana vrednost, saj je prej pet delavk delalo v enem prostoru oziroma pisarni, kar je zaradi situacije s covidom pomenilo tveganje. Poleg tega dajemo velik pomen izobraževanju, tako znotraj naših vrst kot tudi za širšo javnost. Ta čas poudarjamo izobraževanje za intervencije, ki so redke, denimo oživljanje v covid situacijah. Za izven pa pripravljamo izobraževanja za zdravstvene delavce in zaposlene v domovih starejših, in sicer o uporabi AED, za učitelje pa s področja prve pomoči. Izobraževanj za prve posredovalce zaradi epidemiološke situacije začasno ne izvajamo," razloži Kašnikova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
