Urška Polanc
Da je trenutno pravi čas za brezplačni prenos kulturnega doma Radlje v last radeljske občine, ki bi lahko pridobila denar in v naslednjih letih pričela obnovo, je povedal Peter Starc, predsednik kulturnega društva v Radljah. "Tudi na nivoju države se ponujajo sredstva preko javnega sklada, prav tako pa se odpirajo določena evropska sredstva, na katera se bo občina lahko prijavila," je pojasnil. Prav to, da se sami s svojim statusom ne morejo prijaviti na razpise, ki bi omogočili nujno potrebno prenovo, je predstavljalo eno izmed večjih težav kulturnega društva, ki je trenutno še lastnik kulturnega doma, zgrajenega v letu 1956. Skoraj deset let sredstev za investicije ni namenjal niti Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), od občine Radlje ob Dravi pa so letno prejemali le denar za delovanje, ne pa tudi za investicije. Sekcije radeljskega kulturnega društva štejejo približno 140 članov, kot največje društvo v občini pa se lahko pohvalijo s številnimi mednarodnimi in državnimi priznanji. Večina med njimi pa se ne more hvaliti s pogoji, v katerih vadijo. Stene sob kulturnega doma namreč z leti postajajo vse bolj prepojene z vlago, opaziti je tudi plesen. Namesto da bi se, tako kot se za glasbenike spodobi, v prvi vrsti ubadali z notnimi zapisi in besedili, so morali (pre)večkrat reševati slabe bivanjske razmere, ki so terjala finančna sredstva, s katerimi ne razpolagajo.
Prenesti le dvorano ali celoten dom?
V prvi fazi so razmišljali, da bi na občino prenesli le veliko dvorano s pripadajočimi elementi, a če želijo generalno obnovo, ki je je dom potreben, tudi vodnega in kanalizacijskega sistema, je najbolj smiselno predati celoto, razmišlja Starc. Trenutno se nagibajo k brezplačnemu prenosu celotnega doma, s čimer pa so bili na zadnji seji občinskega sveta seznanjeni tudi radeljski svetniki. Vlogo s podobno vsebino so prejeli že leta 2012, vendar je bila zavrnjena, saj je bilo treba za prenos lastninskih pravic na posameznih delih stavbe izdelati etažni načrt in v zemljiški knjigi vknjižiti etažno lastnino. Prenesli bi vse razen posameznega dela, ki predstavlja stanovanje v lasti fizične osebe.
Društva se lahko pohvalijo z uspehi, ne pa s pogoji, v katerih vadijo
V preteklosti že lastnice vse občine Upravne enote Radlje
V preteklosti, pred kulturnim društvom, so bile lastnice kulturnega doma vse občine Upravne enote Radlje. V času, ko je društvo od občine Radlje prejelo prve račune za najemnino, pa so si izborili prepis. Prav tu danes tiči bojazen starejših članov društva - da bi se po prepisu občini situacija obrnila njim v škodo ali pa bi kulturni dom navsezadnje pripadel tujemu lastniku. Zavedajo se, da se to v primeru večje škode lahko zgodi tudi njim. Kulturni dom, ki so ga kot tako imenovani zadružni dom pričeli graditi leta 1949 tudi z lastnimi rokami, jim veliko pomeni. Najprej bi morali energetsko sanirati dvorano, pripadajoče prostore in zaodrje, nato pa obnoviti še druge prostore sekcij, je pojasnil Starc.
V kulturnem društvu deluje sedem sekcij - moški pevski zbor, ženski pevski zbor Dominica nova, dekliški pevski zbor Aglaja, vokalna skupina Rusalke, mešani pevski zbor Mavrica, likovna sekcija Likra in mestni pihalni orkester.
