Urška Polanc
Podjetje Lesoteka od septembra v Radljah ob Dravi proizvaja pelete, v peletno linijo so investirali 1,4 milijona evra. "Na tem območju, v Radljah, smo izdelovali drva, ki pa so postala nerentabilna, morali smo poiskati drug produkt in povečati dodano vrednost lesa. Ker razpolagamo s stranskim produktom, žagovino, je logično, da izhajamo iz tega. Zadevo smo oplemenitili in začeli izdelovati pelete. Letno pričakujemo proizvodnjo okoli deset tisoč ton najkvalitetnejših peletov razreda A1. To je druga največja investicija v zgodovini tega več kot 70 let starega podjetja," je na današnjem odprtju peletirnice v Radljah povedal direktor Lesoteke Žan Pritržnik. Ta mesec so Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec zaradi preprostejšega in cenejšega upravljanja statusno preoblikovali iz d.d. v d.o.o., v podjetje, imenovano Lesoteka, ki so ga s tem namenom začeli uveljavljati že pred šestimi leti. "Spremenili smo ime, saj se vsa druga podjetja znotraj skupine imenujejo Lesoteka, želeli smo poenotiti celostno grafično podobo, zdaj, kot povezana, enotna skupina tudi lažje nastopamo na trgu," je pojasnil direktor. Pelete bodo večinoma prodajali na slovenskem trgu, računajo tudi na Avstrijo in Italijo. Polovico lesnih ostankov, žagovino, dobivajo iz lastne žage, drugo polovico pa bodo kupili drugje. Celotna skupina bo v letošnjem letu poslovala s pozitivno ničlo, sporočajo, v lanskem letu so imeli 11,8 milijona evrov prometa, od tega Lesoteka, d.o.o., 7,8 milijona evrov.
Investirali bodo v novo žago
"Primarna predelava lesa je naša glavna dejavnost, zaradi dotrajanosti opreme nas v prihodnosti čaka investicija v novo, posodobljeno žago, s katero bomo povečali kapacitete. Takrat bomo postali tudi samozadostni z žagovino, lahko bomo rekli, da izdelujemo pelete iz slovenskega lesa. Odločamo pa se še med dvema lokacijama - Otiškim Vrhom in Radljami," pojasnjuje Pritržnik. Še naprej bodo razvijali tudi druga področja - lesene hiše, embalažo, trgovine in pridobivanje energentov iz lesne biomase. "S področjem gradnje smo v letošnjem letu zelo zadovoljni, polovico prihodkov smo ustvarili v Avstriji, tudi za prihodnost vidimo, da so Slovenija, Avstrija in Nemčija trgi, kjer bi podjetje lahko prosperiralo," je povedal Pritržnik. Tudi nekdanji direktor, danes prokurist podjetja Silvo Pritržnik razmišlja, da je primarna predelava, ki jo imajo sami in druge manjše žage, osnova za razvoj gozdno-lesne verige.
"V drugo smer smo šli že pred leti, začeli smo se ukvarjati z lesno predelavo, fokusirali smo se na trgovanje z lesom"
Posledice sprememb koncesijskega razmerja
Ključni prelom za družbo je bila sprememba koncesijskega razmerja in ustanovitev državnega podjetja za gozdarstvo - Slovenski državni gozdovi (SiDG). "Na to smo se začeli pripravljati že po letu 2000. Usmerili smo se v lesno proizvodnjo," je povedal Silvo Pritržnik. Največja sprememba je bila, da so se morali kot gozdarji prijavljati na razpise za sečnjo in spravilo lesa, je pojasnil, s čimer ne bi bilo nič narobe, če edino merilo za izbor ne bi bila najnižja cena. "Prav to nas je na neki način tudi najbolj poslovno prizadelo. Mogoče smo bili prej malo razvajeni. Gozdarstvo smo sicer organizirali v Lesoteko gozdarstvo, d.o.o., gre za vitko organizacijo z eno samo vodjo in gozdarji, na tak način pa tudi zelo težko konkuriramo drugim izvajalcem del v državnih gozdovih," je povedal. Z novim letom si obetajo tudi spremembo lastništva v družbi Lesoteka gozdarstvo, vseh 30 delavcev bo s prenosom lastništva normalno delalo naprej, pojasnjuje direktor, v celotni skupini pa bo ostalo še 70 delavcev. Da je v družbi pred izgubo koncesije ostal kak evro več, a so ta denar vlagali naprej v žagarstvo, embalažo, lesene hiše, proizvodnjo peletov, je pa z novo ureditvijo, kjer na javnih razpisih zmaga vedno najnižja cena, v gozdarstvu malo težje zaslužiti kak evro, je pojasnil tudi direktor.
