Ljudski univerzi Ravne preti propad

Ljudska univerza Ravne, ki jo je ustanovila občina Ravne in bo letos jeseni zaznamovala 60 let delovanja, je v vse težje premostljivih finančnih težavah. Javni zavod je ta čas sicer (še) likviden, a ga bremeni lanski primanjkljaj v višini 43 tisoč evrov, potrebuje pa tudi izdatno občinsko finančno injekcijo, sicer se bo še pred koncem leta znašel v neobvladljivi finančni situaciji.

​Potrebujejo veliko več, kot lahko zagotovi občina

Direktorica zavoda Anja Benko, ki je krmilo prevzela maja lani in je že izvedla nekatere sanacijske ukrepe na področju nižanja materialnih stroškov, pravi, da bi od občine potrebovali skoraj 140 tisoč evrov za redno delovanje in nujno investicijsko vzdrževanje. Ravenska občina v proračunu sicer predvideva zvišanje postavke s predlanskih 21 na skoraj 46 tisoč evrov, a direktorica opozarja, da to ne bo dovolj: "S tem zneskom ne bomo mogli več delovati in izvajati javne službe ter zastavljenega letnega programa." Župan Tomaž Rožen zato išče rešitev, ki bi bila finančno vzdržna tudi za občinski proračun. Ena od možnosti je, da postanejo organizacijska enota katerega od občinskih javnih zavodov, občina za zdaj še neuspešno prodaja tudi njihove prostore na Gačnikovi poti.

Programe bi ohranili, zavod pa pripojili

Občina Ravne jim pomaga že od leta 2009, lani jim je namenila 21 tisoč evrov, a letos bi jih potrebovali sedemkrat več. Direktorica pri tem pojasnjuje, da je bilo ob njenem prihodu maja lani finančno stanje sicer pozitivno, že ob polletju pa so bili odhodki višji od odhodkov za 40 tisoč evrov. Do konca leta se je ta znesek povečal še za slabih tri tisoč evrov. Razlog, da je univerza v letu 2017 poslovno leto zaključila z minimalnim presežkom, je bil, da so porabljali prihranke, ki pa jih je sredi lanskega leta zmanjkalo. To je poleg tudi obvezne odpravnine prejšnjemu direktorju ob upokojitvi bil razlog za primanjkljaj ob polletju lani. Predlog, ki so ga letos poslali na občino, je, da jim namenijo 124 tisoč evrov za redno delovanje, od tega okoli 90 tisoč evrov odpade na plače dveh zaposlenih delavk, ter 15 tisoč za nujno investicijsko vzdrževanje.
Ravenski župan pojasnjuje, da so jim priznali za 112 odstotkov več sredstev, toliko je bil proračun zmožen. "Moje mnenje je, da je treba to obliko izobraževanja odraslih organizirati bolj racionalno. Občinski proračun preprosto ne zmore 140 tisoč evrov letno za to področje," pravi župan, ki eno od možnih rešitev vidi v tem, da ta program opravlja kateri drugi občinski javni zavod. "Aktivno iščemo rešitev in preučujemo možnosti, kdo bi lahko to počel. Zakon govori tudi o državnih javnih zavodih. Opravili smo že nekatere pogovore z izobraževalnimi institucijami (Šolski center Ravne, osnovne šole). Vidimo, da je takšna praksa tudi drugje v Sloveniji, da izobraževanja odraslih organizirajo v okviru institucij," pojasnjuje župan. V luči racionalizacije poslovanja na občini razmišljajo tudi o selitvi univerze v občinske prostore. Ena od možnih lokacij je tudi upravna enota. "Občinski svet je sprejel odločitev, da se preselijo v cenejše občinske prostore, denar od prodaje pa se nameni za pokrivanje primanjkljaja. Za razlog so navedli, da se v njih ne opravljajo osnovne dejavnosti (predavanja, tečaji ...), zanje najemajo prostore," razlaga župan. Gre za okoli 87 kvadratnih metrov velike prostore, ki so jih pred dobrimi desetimi leti, ko je univerzo še vodil Franc Juričan, kupili za 153 tisoč evrov. Zdaj so ocenjeni na 75 tisoč evrov, občina pa jih je že dvakrat neuspešno prodajala za 105 tisoč evrov. Svet zavoda prodaji sicer ni naklonjen. Ocenjuje namreč, da so prostori dovolj veliki, da bi lahko eno pisarno predelali za potrebe učilnice.