Menjava direktorja KDS Črneče po 27 letih

Svet zavoda Koroški dom starostnikov (KDS) Črneče pri Dravogradu je v drugi polovici lanskega decembra objavil razpis za direktorja. Poleg zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj je med pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, tudi opravljen program za vodenje socialnovarstvenega zavoda.

Na razpis so v roku prispele tri prijave. Med njimi ni vloge aktualnega direktorja Srečka Mlačnika, ki ta javni zavod vodi že 27 let. Na naše vprašanje, ali je imela pri tem, da se ni odločil za vnovično kandidaturo, vlogo aktualna politika (zlasti iz vrst SDS), ki se je po naših neuradnih podatkih precej angažirala glede imenovanja "svojega" favorita, je odgovoril nikalno in kot razlog navedel osebne razloge. Tako s prvim julijem vodenje te največje tovrstne institucije v regiji za naslednjih pet let prevzema Katja Pavlinič Šoba (SDS), ki je na glasovanju prejela največ glasov članov sveta zavoda.

Zavod zapušča v dobrem stanju

Razpis za prosto delovno mesto direktorja je bil v uradnem listu objavljen 17. decembra lani. Rok za prijavo je bil 15 delovnih dni. Komisija KDS Črneče, ki jo vodi Alenka Helbl (SDS), je 11. januarja pregledala prijave - prispele so tri - in ugotovila, da so popolne. V svetu zavoda je sicer pet predstavnikov ustanovitelja, dva zaposlena ter po en predstavnik lokalne skupnosti in stanovalcev. Na torkovem glasovanju je bilo prisotnih vseh devet članov. Pavlinič Šoba je prejela šest glasov, Dragica Čas tri, Marjeta Podgoršek Rek nobenega.

"Zavod zapuščam v dobrem stanju. V času mojega direktorovanja se je spremenil, tudi politika vodenja se je spremenila. Predvsem smo odvzeli domovom starostnikov stigmo hiralnic, poudarja se individualizacija dela, uvedli smo nove metode  ..." je bil kratek Mlačnik. Kot še dodaja, bo za tovrstne ocene še dovolj časa, saj mu mandat poteče 30. junija. Vprašali smo ga tudi, kam odhaja, če sploh. Dejal je, da še ne ve. "To je odvisno od marsičesa, predvsem pa od zdravja," je dejal Mlačnik, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev.

Govorili smo tudi s Katjo Pavlinič Šoba, ki mora pred nastopom mandata pridobiti še soglasje k imenovanju, poda ga minister, pristojen za socialno varstvo. Med drugim je povedala, da ima precej izkušenj s tega področja, saj je trenutno zaposlena kot projektna koordinatorka za prizidek in rekonstrukcijo KDS Črneče (od 1. januarja letos), pred tem pa je bila projektna koordinatorka pilotnega projekta s področja dolgotrajne oskrbe.

"Potrebno je, da gre dom v korak s časom. En napredek je, da gradimo dom pete generacije na Ravnah, uvajamo skupnostne storitve, ki jim bo treba nameniti velik poudarek. Razviti jih želimo tudi v Dravogradu in Slovenj Gradcu. Vsekakor je želja po razvoju tudi za dom v Črnečah," je rekla Pavlinič Šoba, ki jo čaka tudi skrb za kadre. Treba bo narediti strategijo, saj jih gre v dveh, treh letih precej v pokoj. Potrebna bosta nadomeščanje in usposabljanje z mentorskimi programi.

Poudarja izkušnje in program

Morebitno strankarsko kadrovanje zanika. "Razpis je bil narejen zelo široko, objavljen na zavodu za zaposlovanje in v uradnem listu, rok za prijavo je bil dolg, kar je neznačilno. Sem članica SDS, a nisem ne vem kako aktivna. Prijavila sem se na podlagi izkušenj. Verjamem, da so me tudi potrdili na podlagi teh in programa. Zelo neprijetno bi bilo začeti delati v velikem kolektivu, če ti očitajo, da si kakorkoli politično nastavljen." Kot še dodaja, bo naredila vse, da bo dokazala, da so njene kompetence ustrezne, in se hkrati trudila upravičiti zaupanje tako zaposlenih kot stanovalcev doma.

V javnosti so se pojavili tudi nekatera namigovanja, da je v domu vedno več stanovalcev nepokretnih oziroma na meji med pokretnostjo in nepokretnostjo, in posledično bojazen, da dolgoročno dom morebiti ne postane hiralnica. Mlačnik pritrdi, da je v domu vedno manj pokretnih, po njegovi oceni je razmerje okoli 70 proti 30 odstotkov v prid nepokretnim: "Tako določa tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, da naj bi bili v domovih le tisti z oskrbo štiri in pet, to so večinoma slabo pokretni in nepokretni stanovalci. To predvideva zakon, zato smo bili na skupnosti proti njegovemu sprejemu. A zdaj, ko je sprejet, ga je treba upoštevati." Se pa obeta rekonstrukcija doma, kar bo izboljšalo standard. Med drugim bodo v dobrem letu zgradil prizidek za dementne in ukinili večposteljne sobe. Trenutno je v domu 250 stanovalcev, po obnovi jih bo 225.

Da je KDS na veliki prelomnici - ne samo zaradi epidemije, ki je razgalila mnoge anomalije v sistemu oskrbe starejših, ampak tudi zaradi velikih razvojnih možnosti na tem področju -, pritrjuje Helblova. Dom je bil namreč lani uspešen na razpisu EU-REACT, tako za izgradnjo novega centra skupnostnih storitev na Ravnah na Koroškem (Kora) kot za prizidek in rekonstrukcijo KDS Črneče.

"V samem domu Črneče se je obseg težjih oskrbovancev dejansko povečal, kar je posledica staranja prebivalstva in samih stanovalcev. Zakon o dolgotrajni oskrbi sicer v osnovi institucionalno oskrbo deli na bivalne enote, oskrbni dom in negovalni dom. Vsekakor je KDS Črneče v prednosti pred drugimi, saj je že pred leti izvajal pilotni projekt dolgotrajne oskrbe. Vse te priložnosti je treba pravočasno ujeti v jadra razvoja," je prepričana Helblova. In napove, da bo svet zavoda vse aktivnosti izvajanja projekta spremljal in pri tem v skladu s svojimi pristojnostmi tudi aktivno sodeloval.