Meškovo leto 2024: Na Koroškem dragoceni pesniški ustvarjalci

V spomin na človeka, ki je tudi v Slovenj Gradcu in tamkajšnjih prebivalcih pustil neizmeren pečat, se bodo v mestu vse leto zvrstili številni dogodki pod okriljem številnih društev, javnih zavodov, med njimi Knjižnice Ksaverja Meška kot osrednje nosilke, odgovorne za ohranjanje njegovega spomina, je napovedala direktorica knjižnice Draga Ropič. Letos namreč mineva 150 let od rojstva in 60 let od smrti pisatelja. 

Minattija zaznamovala koroška narava

Slovenj Gradec z okolico sicer spomin na Franca Ksaverja Meška spoštljivo ohranja s številnimi poimenovanji. Od leta 1930 je po njem poimenovana Meškova ulica, medtem ko je Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec njegovo ime prevzela leta 1974, ob 100. obletnici rojstva in 10. obletnici smrti, leta 2004 pa je pod okriljem knjižnice vrata odprla še Meškova bukvarna. V Koroškem pokrajinskem muzeju in župnišču na Selah sta urejeni Meškovi spominski sobi, več desetletij pa delujeta Moški pevski zbor Ksaverja Meška in Kulturno-prosvetno društvo Ksaverja Meška Sele-Vrhe. Koroški planinci so v okolici Sel, kjer je pisatelj in duhovnik preživel večji del svojega življenja, speljali tudi krožno pohodno Meškovo pot. Ob svetovnem dnevu poezije so v knjižnici priredili prvega od dveh dogodkov v čast Mešku - že januarja so sicer odprli krajšo razstavo, ta teden pa odprli še večjo, razširjeno razstavo o njegovem življenju in delu. 

Ob odprtju razstave so v Slovenj Gradcu večer kakopak namenili še poeziji in tako predstavili novo spomladansko številko Odsevanj, v kateri so tokrat precej pisali tudi o Mešku. Novo izdajo so zbranim predstavili Andrej Makuc, glavni in odgovorni urednik revije, ter pesnice, ki so v njej tokrat objavile svojo poezijo. Makuc je ob priložnosti zbrane opomnil še, da je včeraj minilo sto let od rojstva Ivana Minattija, ki je bil pomembni del svojega življenja tudi Slovenjgradčan, z družino so namreč živeli v Slovenj Gradcu, nato pa se odselili v Ljubljano. Minatti se je sicer rodil v Slovenskih Konjicah leta 1924, pri petih letih pa je (pri)šel z družino v Šmartno pri Slovenj Gradcu. Kot je dejal sam, naj bi bil šele tu njegov resnični rojstni kraj, saj je prav v njem začel zaznavati pokrajino (Pohorje, Uršljo goro, Peco ...). "Verjetno me je tisto leto, ki sem ga preživel v Šmartnem zaznamoval z ljubeznijo do narave in vsega, kar je v njej. Lahko bi trdil, da je bil tisti čas odločilen za mojo poezijo, da ji je že takrat določil njene karakteristične poteze," je zapis avtorja prebral Makuc, ki pravi, da si ga lahko prav zato svojijo tudi v Slovenj Gradcu. 

Na Koroškem nekaj pomembnih pesniških ustvarjalcev

Da je dobra pesem tista, za katero si želiš, da bi jo znal na pamet, si je Makuc izposodil besede Vinka Ošlaka. Nato pa besedo predal pesnicam, ki so za tokratna Odsevanja delile svojo poezijo. "V glavnem vsaka Odsevanja zastavimo s poezijo, uvodni del je pesniški. Na Koroškem pa imamo nekaj pomembnih in dragocenih pesniških ustvarjalcev z vseh koncev Koroške. V tokratnih Odsevanjih je poezija Nine Stopar, Lucije Mirkac, Gašperja Bivška, Aleksandre Kocmut in Maje Visinski Andrejc. Prihajajo z vseh koncev Koroške. Tudi zaradi tega v Odsevanjih želimo odpirati ta prostor koroškim literarnim ustvarjalcem, saj se je tako težko uveljaviti kje drugje ali pa, če že si dober, te nočejo videti," je še poudaril Makuc.