"Moramo biti ponosni na to, hrana, s katero si zrasel, te tudi definira"

Da hrana povezuje ljudi, zmeraj prinese veselje, če je ni, dom ni vesel, razmišlja avtorica razstave Koroška košta Brigita Rajšter, etnologinja, ki se s hrano ukvarja že od študentskih let. Ko je bila Slovenija razglašena za evropsko gastronomsko regijo, je vedela, da je to primeren trenutek za koroško košto. "Koroška košta je osrednji projekt našega muzeja, z njim izpostavljamo vsebine, ki so priložnost za ponovno odkrivanje raznovrstnosti, bogastva, znanja in okusov, značilnih za koroško okolje," je povedal direktor Koroškega pokrajinskega muzeja Tadej Pungartnik.

Z razstavo Koroška košta - prehrambna dediščina treh dolin predstavljajo jedi in pijače, značilne za 20. stoletje, tako v kmečkem kot delavskem in uradniškem okolju. Razstava je plod terenskega dela s skupno 106 informatorji. "Mogoče se bo ob prvem vtisu razstava zdela malo arhaična, tradicionalna. Izbrana hrana je namreč že na videz malo zastarela, a tako sem izbrala namerno. Želela sem narediti neko osnovo, da v bistvu enkrat spregovorimo, kaj to koroška košta je. Nisem posegala v novotarije, ampak res tradicionalno koroško košto," je povedala Brigita Rajšter.

Pomemben predvsem prenos znanj

Dvajseto stoletje so razdelili na približno pet segmentov, najprej je začetek do konca prve svetovne vojne, sledi obdobje med obema vojna. "Nekaj čisto posebnega je druga svetovna vojna, do sredine 50. let je bilo še zelo težko za hrano pri nas, nato nastopi otoplitev, prihaja nova hrana, po letu 1970 pa tradicionalna hrana že začne izginjati. Ena večjih sprememb je zagotovo uvajanje zamrzovalnih skrinj, ko se je lahko čez leto uživalo več mesne hrane. Zaključim s prelomom tisočletja, z novimi stvarmi. V 80. in 90. letih so bili Korošci še zelo odvisni od živil, ki so jih kupovali čez mejo," je povedala etnologinja.

Kot največji izziv in težavo vidi prenašanje prehrambne dediščine na mlajše generacije, zato razstavo spremlja bogat pedagoško-andragoški program, izpostavili pa so tudi mojstre koroške košte, ki so izkušeni v pripravi tradicionalnih pijač in s svojim ravnanji, zgledom lahko veliko doprinesejo k temu, da so promotorji koroške košte. Tudi direktor meni, da prav skrbno izbrani mojstri koroške košte prinašajo dodano vrednost razstavnemu projektu, ko s svojimi osebnimi zgodbami in delom, ki ga razvijajo na podlagi kulturne dediščine, navdihujejo.

Hrana te definira

"Hrana je kot jezik - tako kot vsak dan govorimo jezik, tako vsak dan na naše mize prihaja hrana. Vsak dan si kuhamo, skrbimo za to, da nekaj pojemo. Je pod zelo velikim vplivom vseh stvari, s katerimi nas bombardirajo. Zadnje obdobje je obdobje vpliva spleta, googla na hrano, kar pa na neki način povzroča težave prenosu prehrambne dediščine," je povedala Rajšterjeva. Odziv na delavnice, ki so jih že imeli v preteklosti, je izkazal, kako velika je potreba za prenos teh znanj. Interes so namreč izkazale predvsem gospodinje srednjih let, ki že same nimajo več pravih znanj. "Moramo biti ponosni na to, hrana, s katero si zrastel, te tudi definira," dodaja Rajšterjeva.

S podrobnejšimi opisi, tudi recepti, osvetljujejo 26 izbranih značilnih jedi, med katerimi posebej izpostavljajo ržen kruh, pripravljen po stari recepturi - z domačim kislim testom. Njihov cilj je, da bi peko koroškega rženega kruha vpisali v register nesnovne dediščine. Etnolog Janez Bogataj je ob tem ocenil, da so lahko Korošci pri tem še bolj ambiciozni in bi si lahko z rženim kruhom prizadevali tudi za zaščito geografskega porekla na ravni EU.

Razstavo bodo s pomočjo celostne grafične podobe in izvedbo pedagoškega in andragoškega programa povezali tudi z obstoječimi dvanajstimi dislociranimi muzejskimi zbirkami (črna kuhinja, kašča in pa vrt pri Prežihovi bajti, rudarsko stanovanje v Mežici, etnološka zbirka v Črni, črna kuhinja v Libeličah ...), tako bodo celovito zaokrožili muzejsko ponudbo in projekt približali lokalni skupnosti. Med izpostavljenimi jedmi so župe oziroma juhe, zosi oziroma omake, nudlni (svaljki), močnata hrana, pogače, mesna prehrana, predvsem iz svinjskega mesa, skuta s čebulo in bučnim oljem ter mošt (jabolčnik).