Na gorski kmetiji: Stanje na bančnem računu ni pokazatelj kvalitete življenja

Pred desetimi leti se je Sara Berglez Zajec iz Radelj ob Dravi preselila na gorsko kmetijo na Kapli, ki je bila že v lasti njenega pradedka. Že v rani mladosti je na kmetiji, ki leži na 864 metrih nadmorske višine, občasno preživljala počitnice. Ko sta babica in dedek kmetijstvo pričela opuščati, kmetija za razliko od večine tamkajšnjih ni ugasnila, saj je univerzitetno diplomirano politologinjo in magistrico znanosti s področja varstva okolja po več letih študija in dela v Ljubljani vleklo nazaj v domače okolje. Takoj ko je dobila službo v Radljah, se je skupaj z možem preselila na pol ure oddaljeno kmetijo v Podvelki.

Kmetijo Lipnik, veliko 24 hektarjev, na naslovu Javnik 24, je podedovala, kasneje pa sta z možem dokupila še sosednjo kmetijo, na kateri stoji rojstna hiša njenega pradedka, in bližnje posestvo, kjer imata nasad borovnic. Skupno vse površine obsegajo okoli 42 hektarjev. Hiša na sosednji kmetiji, še iz časa Marije Terezije, je propadala, 37-letnica pa je to težko opazovala, zato sta jo odkupila, zdaj pa jo v družinskem krogu postopoma obnavljata. Opaža, da se zdaj trend nekoliko obrača. Če so mladi prej kmetije zapuščali, se v zadnjih petih letih vračajo. Devet kmetij je v radiju petih kilometrov, od tega dve nista več aktivni. "Malo se spreminjajo vrednote, na koncu stanje na bančnem računu ni pokazatelj kvalitete življenja. Moraš dati nekaj vode skozi, da to dojameš. Če si človek, da to obožuješ, potem se najdeš. Ti kompromisi so takšni, da jih sploh ne vidiš več. Ker ti ostale stvari toliko pomenijo," razmišlja.

Poročno darilo obrodilo nasad

Leta 2013 je pričela z dopolnilno dejavnostjo na stoodstotno ekološki kmetiji: "Že od nekdaj sem oboževala zelišča, pritegnilo me je vse, kar je na travniku. Marsikaj sem se naučila, mnogo pa sem znala od prej. Pričela sem z izdelovanjem zeliščnih sirupov, čajev. Lani, ko sem začutila potrebo, da si vzamem malo več časa zase, pa sem začela razvijati še druge produkte. Zdaj imam certificiranih že več kot petdeset izdelkov - od suhega sadja, čajev, kompotov, stoodstotnih sokov, marmelad do zeliščnih in sadnih sirupov."

Poleg linije produktov ponujajo še linijo doživetij, razvitih v skladu s standardi petzvezdičnih doživetij. Na kmetiji gojijo okoli petnajst vrst mete, zato je eno izmed teh čarobni svet met, drugi program je aronija (gostje lahko degustirajo sok, žganje, suho aronijo, pecivo iz aronije, marmelade, sadni sirup ...) in travniška pojedina. Gostje vse izkusijo senzorično, vizualno, vmes pa doživijo sprehod okusov.

Poleg zeliščnega vrta, vrta sivke, starih sort jabolk in hrušk imajo veliko dela z nekaj manj kot hektarjem velikim nasadom aronije. Prvo sadiko sta zakonca prejela za poročno darilo, danes pa na strmi gorski legi za kmetijo raste aronija galicjanka. Vsako sadiko obdelujejo ročno, saj strojno obdelovanje ne pride v poštev. "Zagotovo ima zato naša gorska aronija drugačen okus. Sama sem obsedena s tem, doma so me zafrkavali, saj že od srednje šole kupujem le slovensko. Tudi zdaj imam vse ekološko, če ni ekološko, pa je slovensko. Tudi z zelenjavo smo povsem samooskrbni. Po študijskem obisku Luke Koper, čeprav ni bilo česa takega, v trgovini več ne morem kupovati uvožene hrane," je povedala. Lani so stoodstotni aronijin sok dali prvič na ocenjevanje. Dobili so srebrno nagrado Dobrot slovenskih kmetij.

Kot se spodobi, je prvi glas kmetije kuža, ne manjka jim niti naravnih kosilnic, ovac, kot jih poimenuje nasmejana Berglez Zajčeva. Obvezna oprema so tudi mačke, ki preganjajo miši. Imajo še 20 kokoši, zajčka in šest panjev čebel. Živali so ves čas na prostem, zato je mož Jaka Zajec, ki vedno več ustvarja z lesom, zanje naredil zanimiv pohodni kurnik, kokoši so tako zaščitili pred ujedami. Dopolnjuje ga še motorični park.

Pod pritiskom papirologije

Mag. Sara Berglez Zajec je vodila že dosti projektov, največ na področju mladine in turizma. Kot študentka je delala na ministrstvu za kmetijstvo, nato je s projekti nadaljevala na Mladinskem svetu Slovenije, kjer je bila tudi podpredsednica za trajnostni razvoj. "Veliko časa sem namenila mladinski politiki, tudi v okviru mladinskega centra v Radljah, še pred dvema letoma sem bila predsednica mladinske mreže MaMa. Mladinski sektor mi je dal veliko kreativnosti, veselja, predvsem pa vztrajnosti," je povedala. Zdaj je delno samozaposlena na kmetiji, še vedno pa se ukvarja s kakšnimi projekti.

Velik izziv ji predstavlja urejanje papirnatih obveznosti ekološkega kmetovanja. Papirnata vojna je vojna, ki jo dobiš s časom. "Če sem se že jaz lovila in moram v to vložiti toliko časa, si ne znam predstavljati, kako lahko zmore nekdo, ki vso svojo življenjsko energijo vlaga v kvalitetne produkte. Po eni strani imamo butično, zeleno Slovenijo, ki jo zagovarja Slovenska turistična organizacija - dela sicer super promocijo, drži se ene linije -, na drugi strani pa imamo kmetijsko politiko, ki ji je butičnost totalno odveč oziroma je nekaj, kar v kmetijstvo še vedno ne spada. Ampak po drugih zakonih ne moremo delati. Sistem kmetijstva v Sloveniji, v obliki razpisov, papirologije, tem butičnim segmentom ni prilagojen. Vsak proizvod moramo imeti popisan na grame, za vsakega voditi evidence. Enako kot tovarne. Razlika pa je, ali imaš pet proizvodov ali pa toliko, kot jih imam jaz zdaj. To je hud izziv, ki čaka tudi našo kmetijsko politiko. Odločiti se morajo, kaj želijo imeti. Ali bomo v Sloveniji res lahko konkurenčni tej masovni proizvodnji in še naprej uvažali nizkocenovne izdelke, obenem pa tlačili naše višjekakovostne, pridelane po sistemu vem, kaj jem," je pojasnila. Če bi slovenski kmet dobil pošteno plačilo za svoje izdelke in ga verige ne bi tiščale k tlom, bi lahko čisto normalno živel, je zaključila.