Jasmina Detela
V Koroškem pokrajinskem muzeju (KPM) so se lotili zanimivega projekta z naslovom Koroška košta, ki je namenjen popularizaciji koroške prehrambne dediščine. Preučevali bodo prehranjevanje Korošcev z različnih vidikov, predstavili bodo mojstre koroške košte, na ogled bo razstava o prehrani na Koroškem, med drugim pa posamezniki že pridno zapisujejo svoje jedilnike.
Bogata kuharska dediščina
"Ko je Slovenija pred tremi leti prejela naziv Evropska regija gastronomije 2021, sem predlagala, da v muzeju nekaj naredimo za promocijo koroške prehranske dediščine, ki je zelo bogata, a večkrat prezrta," je povedala etnologinja Brigita Rajšter iz KPM, sicer vodja omenjenega projekta. Rajšterjeva je v preteklosti že raziskovala prehrano in prehrambno kulturo na posameznih območjih.
Diplomirala je pri etnologu in gastronomskemu strokovnjaku prof. dr. Janez Bogataju na temo prehrambne kulture prebivalcev na Ojstrici nad Dravogradom. Je tudi avtorica dveh knjig, Libeliška kuharica je izšla leta 2001, vključuje znanja o kulturi prehranjevanja prebivalcev Libelič in okolice, knjiga Knapovska košta (2003) pa predstavlja prehrano in prehrambno kulturo rudarjev mežiškega rudnika v 20. stoletju. Raziskovala je še prehranjevanje v Mislinji in okolici (2013). Etnologinja Jelka Pšajd pa je obdelala tudi prehrambno kulturno dediščino Pohorja in Kozjaka (2016).
Najpomembnejša aktivnost projekta bo razstava, ki bo na ogled v muzejskem razstavišču na gradu Ravne, odprli jo bodo v maju. "Vsebino bom po večini črpala iz omenjenega gradiva, saj smo trenutno zaradi epidemiološke situacije omejeni pri raziskavah na terenu. Osrednja pozornost bo na tradicionalnih vsakdanjih in prazničnih koroških jedeh - v povezavi z živili, s postopki priprave, s kulturo in navadami ob jedi in obnašanju za mizo. Razstavo bomo dopolnili z različnimi kuhinjskimi pripomočki in predmeti. Če bodo razmere dopuščale, jo bomo za kratek čas popestrili s pripravo nekaterih koroških jedi po starih receptih, ki bi jih obiskovalci lahko pokusili," razlaga Rajšterjeva.
Izjemno darilo Ingeborg Štern
Zgodil se je že prvi odziv na projekt klepet ob košti. Slovenjgradčanka Ingeborg Štern se je udeležila prvega v sklopu srečanj, ki potekajo ob sredah dopoldan v muzejskem razstavišču na Ravnah. KPM je podarila kuharski zvezek iz leta 1867 z naslovom Kuchbuch, ki ga je napisala njena prababica Julija Studenčnik. Kot pojasnjuje Rajšterjeva, je pri pisanju uporabila nemško pisavo gotico: "Gre za prepis še neugotovljenega nemškega izvirnika kuharske knjige." 80-letna Ingeborg je zvezek dobila od svojega očeta Friderika Weissa, ki je bil kapelnik pihalne godbe takratne Tovarne meril Slovenj Gradec, ta pa od svoje mame Albine Auf. Kar 40 let ga je Ingeborg hranila na polici med očetovimi notnimi zapisi. "Sprva sem ga nameravala podariti nekomu v Sloveniji, ki je prejel Michelinovo zvezdico. Ko pa sem izvedela za projekt KPM, sem se odločila, da ga podarim njim v hrambo in za morebitno obravnavo. Želela sem, da zvezek pride v prave roke." Sama receptov ni preizkusila, ker ne zna brati gotice. Bo pa vesela, če jih bo kdo drug.
Med značilnimi koroškimi jedmi, ki jih bodo predstavili na razstavi, bodo nudlni, pogače, šarkli, žganki, pečena kri, tolsti grumpi, repičeva župa, stara župa, mežerli, prtene klobase, zabeljeni štrankli, murkov in hrenov zos ...
Značilno kiselkast okus
Posebno mesto bodo namenili koroškemu rženemu domačemu kruhu, ki je kot živilo nekaj posebnega. Pripravljen je z domačim kislim testom, ki mu daje značilen kiselkast okus. "Rženi kruh ima kot živilo na Koroškem še vedno posebno mesto, saj so se v zvezi z njim ohranili številni načini čaščenja. Tako na primer gospodinja, preden začne postopek priprave mesenja testa, naredi znamenje križa. Ta dejanja blagoslavljanja se ponavljajo skozi cel postopek priprave kruha, do križa, ki ga zarišejo s konico noža na hrbtno stran hleba, preden ga prerežejo. Rženi kruh je bil še do polpretekle dobe - v nasprotju z drugimi živili - del prazničnih obredij, ki pa so svojem izvoru zelo stara.
Predstavljal je skupek celoletnih delovnih prizadevanj kmeta, zato je bil dragocen in je veljal tudi kot plačilno sredstvo. S kruhom so varčevali le v obdobjih pomanjkanja hrane. Hleb kruha je imel svoje mesto v miznem predalu, kjer je bil vedno na voljo, da si ga je lahko vsak sam odrezal," razlaga etnologinja.
Zelo bogata prehrambna dediščina, a večkrat prezrta
Razstavo tipičnih jedi bodo povezali s stalnimi muzejskimi razstavami, kjer so že na ogled različni ambienti, v katerih se je včasih kuhalo. Rajšterjeva izpostavlja črno kuhinjo v Prežihovi bajti, staro kuhinjo v župnišču Libeliče, kjer je na ogled razstava o prehrambni kulturi prebivalcev Libelič in okolice, kuhinjo v rudarskem stanovanju v muzeju Podzemlje Pece, v muzeju na gradu na Ravnah pa je na ogled rekonstrukcija Vrhnjakove dimnice s Sel.
Mojstri koroške košte
Ob razstavi so pripravili tudi pester spremljevalni program. V tem tednu so začeli klepete ob košti, ki jih bodo vsako sredo med 10. in 12. uro v prostorih muzeja na Ravnah izmenjaje vodili sodelujoči kustosi projekta Tadej Pungartnik, Liljana Suhodolčan in Andreja Šipek. "Vabimo vse, da z nami poklepetate o košti, da si izmenjamo recepte, poveste svoje spomine na prehrano in že pozabljene jedi ter morda prispevate predmete za muzejsko zbirko, prinesete na vpogled domače kuharske knjižice in svoje zapiske. Prepričani smo, da bodo pridobljene informacije bogata podlaga za ustvarjanje novih muzejskih vsebin," vabi Rajšterjeva.
V februarju bodo začeli predstavitev mojstrov koroške košte, posameznikov, ki so na področju tradicionalne prehrane naredili nekaj izstopajočega. Med njimi so Helena Kresnik Pažek (skrbi za blagovno znamko Koroška hiša, je dvakratna dobitnica priznanja Zlata ponev Koroške), Tinca Vomer (udeleženka šova Gostilna išče šefa, dobitnica nagrade Street Food Market), Lovro Miler (trikratni državni prvak v Magic Boxu, udeleženec Masterchefa), Marjeta Ročnik (dosegla je naziv Kmetica leta 2019, za kruh pa prejela številna zlata priznanja Dobrote slovenskih kmetij), Peter Račel (predsednik sadjarskega društva Mežiške doline, izvaja strokovni nadzor v učnem sadovnjaku na Fari, je prejemnik nagrad za mošt), 90-letna Ana Novak (vaška kuharica, ki je več kot 50 let kuhala za vaščane Libelič in okolice). Mojstrice koroške košte so tudi Anita Šumer (skrbi za blagovno znamko Drožomanija, je avtorica dveh kuharskih knjig, organizirala je prvi Festival droži 2019), Fanika Jeromel (zeliščarka, ki je povrnila veljavo domačim zeliščem s Pohorja, aktivno predaja znanje) in Bernarda Klančnik (profesorica kuhanja na Srednji gostinski šoli ŠC Slovenj Gradec, aktivna pri prenosih znanja turističnim kmetijam in pri posodabljanju tradicionalnih jedi) ter mladi kuharski mojster Jure Dretnik (z modificirano obliko kvočevih nudlov je osvojil drugo mesto na evropskem tekmovanju mladih chefov do 26 let v Grčiji, s prihajajočo sezono se bo zaposlil pri eni najboljših svetovnih kuharskih chefinj Ani Roš). Predstavitve pa začnejo s Petrom Lenčetom (pionirjem, ki je Koroško košto ponesel iz Črne do Ljubljane). Seznam mojstrov želijo še dopolnjevati.
Zelo bogata prehrambna dediščina, a večkrat prezrta
V času epidemije tudi muzej posodablja načine komuniciranja s publiko. Na njihovi spletni strani bo možno pogovore z mojstri spremljati na interaktivnem katalogu, kjer bodo zbrani vsi dogodki projekta.
Še vabijo k beleženju
Od začetka leta teče tudi projekt celoletnega beleženja dnevnih jedilnikov. Zasnovali so ga, ker epidemiološke razmere raziskovalcem onemogočajo neposreden stik z ljudmi na terenu. "Posameznike in družine vabimo, da se nam pridružijo pri beleženju jedilnih obrokov, tako da za vsak dan v letu zapišejo, kaj so skuhali za glavni obrok. Na ta način želimo pridobiti vpogled v realno stanje, kaj kuhamo in jemo. Odgovorili si bomo na vprašanja, ali so nam še pri srcu tradicionalne jedi, katero hrano pripravljamo sezonsko značilno za posamezne letne čase, katere so današnje praznične jedi, spoznali bomo številne vplive modernega časa na tradicionalno kuhinjo," razmišlja Rajšterjeva.
Trenutno sodeluje okoli 60 posameznikov, se je pa raziskavi še vedno mogoče pridružiti. Podatke lahko sodelujoči vpišejo ročno ali pa v poseben računalniški obrazec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
