Turistične potenciale Koroške in nove stare kulinarične pristope so sogovorniki nedavno izpostavljali na delavnicah v Radljah ob Dravi, ki ju je predvsem za turistične ponudnike pripravila Regionalna razvojna agencija (RRA) Koroška. Janja Viher, predsednica Štajerske turistične zveze, kot posebnost in predvsem inovativni izziv koroške kulinarike vidi v trendu kombinacije vegetarijanstva v sodobni kuhinji.
"Koroška kulinarika je ena izmed posebnosti v slovenskem prostoru, ima namreč veliko jedi na žlico in tudi drugih jedi, ki so same po sebi vegetarijanske. To je modni trend, ki bi lahko bil ob vseh odličnih mesnih zgodbah, ki jih nosijo salame in drugo, impulz za promocijske aktivnosti. Izrazita posebnost sta koroški kruh in ajda. V vseh ljudskih pesmih (ko ajda zori ...) je Koroška na prvem mestu. Te posebnosti bi morali izpostaviti. Ni treba odkrivati novosti, veliko je že na tem terenu, treba je samo prav zložiti zgodbe, prave sestavine, in začeti graditi na odličnosti, ki obstaja, samo treba jo je vreči v eter," je prepričana.
Tinca Vomer, ki nadaljuje družinsko tradicijo na kovačiji Pri Kovaču in je tudi ena izmed mojstrov letošnjega projekta Koroška košta Koroškega pokrajinskega muzeja, pravi, da glede na recepte babic koroška kuhinja sicer ne deluje vegetarijanska, res pa je, da nekoč ni bilo veliko mesa, zato so ga jedli samo ob velikih praznikih in posebnih dogodkih. Sama že vrsto let pripravlja in kuha vegansko hrano, za katero je tudi prejela nekaj nagrad, ustvariti želi svojo linijo veganskih izdelkov: "Ko gostje pridejo do nas, nam kar s težavo povedo, kakšne prehranjevalne omejitve imajo oziroma da so vegani ali vegetarijanci. Mislijo namreč, da bodo dobili samo solato. Z veseljem jih presenetimo z različnimi dobrotami, vse mesne jedi lahko namreč narediš v veganski različici (koroške grumpe, zaseko, polnjeno papriko, žolco ...)."
Še več lokalne pridelave
Z željo, da bi spremenili oziroma premaknili miselnost koroških gostincev, da bi v svoji ponudbi še več uporabljali lokalno pridelane surovine, so v goste povabili Janeza Bratovža, pionirja visoke kulinarike v Sloveniji, učitelja, mentorja in gorečega zagovornika uporabe kvalitetnih surovin v kulinariki, in tako skušali približati trend, ki bo v naslednjih letih gotovo v porastu, je povedal Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS.
Ne da je v vsaki gostilni vse na voljo, pomembne so lokalne posebnosti
"Glede na danosti, ki jih imamo Korošci, torej dovolj kmetijskih površin, vrtov oziroma možnosti za pridelavo kvalitetnih surovin - ne govorim samo o vrtninah, zelenjavi, ampak tudi o kvalitetnih mesninah -, bi lahko še povečali količino doma pridelanih kvalitetnih surovin. Tudi sami kot turisti iščemo avtohtono, domačo, pristno kulinariko. Koroška kot perspektivna turistična destinacija, ki je v fazi razvoja, še ima rezerve in bi tukaj morala videti priložnost. Z avtohtono kulinariko se bo povečala prepoznavnost destinacije, v tej fazi, ko se razvija turizem, bi morali postopoma vključevati tudi to ponudbo. Naenkrat preklopiti s pice na mežerle je težko, jasno je, da je lokalnim gostom treba zagotavljati internacionalno ponudbo, tujim, ki iščejo to avtohtonost, pa ponuditi pričakovano," je povedal.
Tudi 20-letni Jan Repnik, ki se je izobraževal v gostinski smeri, izkušnje pa pridobival v Gostilni pri lipi, opaža, da ima Koroška velik potencial, turistična ponudba pa je minimalna. Koroško hrano, košto, in koroško dediščino pa bi morali bolj izpostavljati. Mladi Vuzeničan se želi podati na samostojno pot, v Vuhredu z družino obnavljajo kmetijo, ki je bila nekaj let zapuščena. Razvil je namreč idejo za butično turistično kmetijo s spanjem na seniku, ki bi lahko bila turistom na voljo že v prihodnjem letu.
Graditi na tradicionalnosti
"Vsak je dober na svojem področju. Verjamem, da če bi se turistični ponudniki med sabo bolj povezovali in si pošiljali goste, bi ti lahko spoznali različno kulinariko, vsak gost pa bi bil tega vesel in bi se z veseljem vrnil, mi pa bi postali še boljši," je prepričana Vomerjeva. Viherjeva pa pravi, da bi gastronomske posebnosti Koroške nasploh morale biti bolj izpostavljene, lokalni prebivalci pa bi morali živeti to zgodbo: "Kajti če mi sami živimo to zgodbo v lastni kuhinji, seveda lahko to tudi najlepše z realnim prikazom na krožniku predstavimo obiskovalcem."
Pomembno se ji zdi tudi, da bi vse moči združili v skupno platformo, na kateri bi bila predstavljena vsa ponudba, turist pa bi takoj dobil informacijo, kje lahko kaj lokalnega poje. "Ni treba, da je v vsaki gostilni vse na voljo, ampak so pomembne lokalne posebnosti, manj je več - na krožniku kot v vsaki ponudbi in na jedilnih listih. Graditi moramo na tradicionalnosti, tradiciji, temu dati še večjo veljavo, biti ponosni nanjo, potem pa jo ponesti naprej. Slovenci smo sami po sebi zelo skromni in nismo hvalisavi, a mislim, da kar se tiče kulinarike, ima Koroška tako dobro in bogato hrano, za katero mora vedeti ne samo lokalno prebivalstvo, ampak tudi širši slovenski prostor in prav gotovo evropska gastronomska regija."
Kot največja izziva, s katerima se sooča gostinski sektor v Sloveniji, Janja Viher izpostavi pomanjkanje kadra, kar jim ne omogoča kvalitetnega opravljanja storitev, po drugi strani pa so tu še vedno neozaveščeni potrošniki, ki denimo ne razumejo, da se morajo na turistično kmetijo najaviti in da tu pač ne bodo dobili pomfrija. "Moramo iti z roko v roki in se vsi učiti, covid obdobje je prineslo tudi nekatere inovativne rešitve, produkte podeželja, da ne prodajamo samo jabolk, ampak že jabolčne krhlje, kakšne sadne rezine, da delamo čežano, da iz tega gradimo zgodbo in to povezujemo tudi z drugimi ponudniki. To se mi zdi najbolj pomembno, da ne obupamo, ampak gradimo na zgodbi, ki ima trajnostni učinek, da ni razvajanje čutil samo enodnevni dogodek in izkušnja, ki nas zaznamuje v tem prostoru, ampak da se zaradi te ponudbe in naravne kulinarike vedno znova vračamo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
