Urška Polanc
V zadnjih letih so se prebivalci Radelj ob Dravi večkrat in na različne naslove pritožili zaradi neprijetnega vonja, ki se ciklično širi z radeljskega polja. Brezobzirno ravnanje nekaterih podnajemnikov polj in hmeljišč je šlo čez vse meje, so zapisali v dopisu iniciative s 547 podpisniki, ki so jo naslovili tudi na občino, svetnike in lokalno skupnost. Moti jih predvsem polivanje gnojevke ob veliki vročini, v poznih popoldnevih, zvečer, ob nedeljah in praznikih. Izpostavljajo tudi polivanje gnojnice, ki mu ne sledi oranje, kupe nepokritega gnoja ob njivah in na njih ter ostanke hmelja, ki se počasi razkrajajo in zasmrajajo Radlje in okoliške zaselke. Opažajo še, da so zaradi hmeljarjenja na radeljskem polju kupi plastičnih odpadkov, hmelj pa škropijo s fitofarmacevtskimi sredstvi v neposredni bližini stanovanjskih območij, šole, vrtca in športnih objektov.
Obveščanje o škropljenju
Podpisniki zahtevajo še, da bi škropljenje hmelja s fitofarmacevtskimi sredstvi uredili in bolje nadzorovali z ustreznim odlokom, občane pa bi o času škropljenja ter o uporabi vrste fitofarmacevtskih sredstev in njihovi koncentraciji predhodno obveščali prek sredstev javnega obveščanja in z objavami na občinski spletni strani.
Najprej test, nato sofinanciranje
Letošnje testiranje sredstva na kmetiji Ižek v Radljah ob Dravi je bilo brezplačno, sporočajo z občine. Testirati so pričeli spomladi letos, najprej so odvzeli vzorec gnojevke, nato so vanjo dozirali preparat, jeseni so jo razvozili po kmetijskih površinah. Testiranje bo trajalo še do začetka leta 2020. Če bodo analize pokazale, da je sredstvo učinkovito, bodo na občini v letu 2020 kmetom, ki se bodo prijavili na javni razpis in ki imajo kmetijske površine v neposredni bližini naselja, preparat sofinancirali.
Če sredstvo za zmanjševanje težav z gnojevko deluje, bi morali biti za uporabo zainteresirani tudi kmetje
Težava ob neupoštevanju priporočil
"Podpisniki peticije pod to ljudsko iniciativo vemo, da so kmetje, ki razvažajo gnojnico, dolžni ravnati po obveznih pravilih, ki jih predpisuje država. Zavezani so tudi priporočilom stroke, kodeksu dobre kmetijske prakse in smernicam za strokovno utemeljeno gnojenje. Vendar se ta priporočila vse prepogosto ne upoštevajo. Spoštovanje teh priporočil pa tudi ni obvezno in neupoštevanje ne predstavlja kršitve predpisov oziroma prekrška," je iniciativa zapisala v dopisu, v katerem so opozorili še na odločbo ustavnega sodišča, iz katere izhaja, da lahko občina posamezna področja normativno ureja tudi brez zakonske podlage, če ureditev ni v nasprotju z zakonodajo. Imajo torej ustrezno pravno podlago, da lahko denimo z odlokom o javnem redu in miru z namenom varstva zdravja občanov posegajo na področje gnojenja.
