Potem ko je Nova Ljubljanska banka (NLB) včeraj na Koroškem zaprla še četrto poslovalnico v zadnjih petih letih, smo preverili, kako zaprtje banke sprejemajo na terenu. "Če gledaš na kraj, skupnost - najprej se zapre to, potem se zapre ono, potem se bo zaprla pošta. Pred 30 leti je bilo povsod vse, zdaj v sodobnem času pa povsod zapirajo. Slabo!" nam je povedal Drago Krajnc z Mute.
"Žalostni smo, banko smo obiskovali. Ne vem, zakaj so jo ukinili, saj gre za precej velik kraj. Zdaj bomo, če bo treba kaj takega urejati, šli v Radlje. Sama imam le pokojnino, nimam kaj drugega, a vse urejam osebno, na to se najbolj zanesem in tako bo tudi ostalo," je dodala prebivalka Mute Marjeta Zember, ki jo tolaži, da v kraju ostaja vsaj bankomat. Tudi župan Mirko Vošner obžaluje odločitev NLB, sploh pa, da niso skušali poiskati prijaznejše rešitve.
Gre zgolj za ekonomiko ali tudi za politične interese?
Kot izpostavlja občanka Ana Stramec, bo to najbolj prizadelo starejše, ki so v modernejših pristopih nevešči. "Katastrofa! Žalostno je, da so jo zaprli, bila je še edina banka tu naokrog, to se ne bi smelo zgoditi. Zdaj bo ves narod hodil v Radlje, ker jim ne bo preostalo drugega, nastala bo velika gneča - ne predstavljam si, kako bo zdaj tam," je povedala. Občinski svet Mute z Vošnerjem na čelu je medtem zahteval, da banka razkrije podatke, kriterije za zaprtje, a jih do zdaj (še) niso prejeli. "Občutek imam, da gre tu tudi za politične interese posameznih občin in ne samo za ekonomiko. Gre za zaprtje četrte banke v dobrih petih letih na območju Koroške. Ko so zaprli vse ostale, smo mislili, da so končali. Ta poslovalnica je bila, potem ko so zaprli tisto v Vuzenici, namenjena vsaj sedem tisočim ljudem, občini namreč sobivata, loči nas le reka Drava. Razumem digitalizacijo, racionalizacijo, a najprej bi morali zmanjšati število zaposlenih v poslovalnici," je povedal župan in še dodal, da če imajo v občini že vodo iz Avstrije, zdaj delajo na tem, da bodo imeli še avstrijsko banko.
Nad mobilno banko niso navdušeni
Kot je to ponekod že praksa, denimo v Črni na Koroškem, bodo občani lahko dvakrat na mesec bančne posle opravili v mobilni banki. Ta je na Muto prvič pripeljala še pred zaprtjem poslovalnice, 13. septembra, v kraju pa se bo na parkirišču pred občinsko stavbo mudila vsaka dva tedna ob ponedeljkih ob 10.30 za dve uri. "To je premalo," razmišlja Zemberjeva. Tudi sicer pa so občani prepričani, da jim to dosti ne pomaga ali pa s to možnostjo še sploh niso seznanjeni.
Županja Črne Romana Lesjak sicer opaža, da je obisk mobilne banke v Črni lep, a vendar prebivalci nad njo niso navdušeni, uporabljajo jo, ker imajo možnost bančni posel dvakrat na mesec opraviti v kraju. "Še vedno obžalujemo odhod NLB, predvsem zaradi starejšega prebivalstva, ki ga morajo zdaj v banko voziti v Mežico," je povedala.
Po velikih prizadevanjih in protestu so v Črni tako dosegli dve stvari: takojšen prihod mobilne banke, v najemu pa imajo tudi nekdanje poslopje NLB, kjer zdaj domuje TIC. "Mobilna banka je vendarle pridobitev, v kateri je mogoče opraviti vse posle, a težava je v uri prihoda. Želeli bi si, da bi bila ljudem na voljo popoldan, ko pridejo iz služb. Zjutraj namreč ni toliko obiska, kot bi ga lahko bilo sicer - nato pa bo število obiskov ponovno kriterij, da še mobilne banke več ne bo," razmišlja županja. Sicer pa so imeli čez poletje, na višku turistične sezone, velike težave z bankomatom, ki je bil velikokrat pokvarjen. "NLB bi morala razmisliti, kakšne slogane uporablja, saj ne držijo. Banke, ki smo jih ponovno vzpostavili ljudje, bi morale biti res blizu ljudem," je dodala.
Z zapiranjem še v težjem položaju
"Mislim, da se politika na Koroškem strinja, da nas zapiranje vsake poslovalnice, institucije postavlja še v težji, neenakopraven položaj. Veliko smo jih izgubili v zadnjih letih. Vedno nas pozno seznanijo, razočarani smo, da lokalna skupnost pri takih stvareh ne more sodelovati, vedno prosimo, da naj nam dajo podatke o tem, kaj je razlog za zapiranje. Razumemo, da morajo racionalizirati v podjetjih, a nedopustno je, da v koroški regiji zaprejo toliko poslovalnic, sploh glede na to, da NLB spada v domeno državnega dela - vsi ljudje smo dokapitalizirali slovenske banke, dolgo bomo še plačevali. Nedopustno je tudi, da se odmikajo institucije, ki so pomembne za starejšo populacijo. Edina poslovalnica v Dravski dolini bo tako v Radljah ob Dravi, a nimamo svojega lokalnega potniškega prometa, ki bi se odvijal tako, da bi lahko prišli od točke a do točke b. Ne živijo vsi ljudje v centrih, gre za velike razdalje, ljudje morajo priti s Pernic, Sv. Primoža ... Problem je, kako bodo do poslovalnice v Radljah prišli starejši, tam tudi nimajo rezerviranih parkirnih mest," razmišlja Franjo Golob, župan Vuzenice in državni svetnik, ki bo, kot pravi, o tem, da naj ponovno preučijo možnosti in odprejo banko, spregovoril na naslednji plenarni seji.
Medtem predsednica sveta koroške regije, dravograjska županja Marijana Cigala miri: "Seveda nam ni všeč, da izgubljamo institucije, veliko pripomb je bilo, ko so izginjale inšpekcijske službe, policijska uprava, tudi kakšna upravna enota. Medtem pa je treba banke razumeti, obnašajo se rentabilno, imajo poslovne načrte, če poslovalnice ne dosegajo rezultatov ... Imamo proklike, bankomate ..." Veliko hujše in velika katastrofa bi bila, če bi Koroški jemali lekarniške oziroma zdravstvene enote, razmišlja in še dodaja, da je na to pač treba gledati življenjsko in poiskati zamenjavo, ki je za ljudi sprejemljiva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
