Jasmina Detela
Živimo v času, ki terja nenehno nadgradnjo znanj. Zato Evropska unija finančno podpira programe vseživljenjskega učenja. Državnega in evropskega denarja je bil deležen tudi slovenjgraški javni zavod Mocis, z njim pa je zaposlenim zagotavljal najrazličnejše brezplačne programe. In še jih bo, saj so skupaj s še tremi partnerji lani jeseni na razpisu ministrstva za izobraževanje pridobil 712 tisoč evrov. Porabili ga bodo za izvedbo projekta, v okviru katerega bodo starejšim od 45 let z nižjo izobrazbo v prihodnjih štirih letih znova ponujali možnost krepitve neformalnih znanj.
Mocis želi do leta 2022 v programe izobraževanja vključiti okoli 900 ljudi.
Starejše je težje motivirati za učenje, strah jih je
Na zaključni konferenci projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2016-2019 smo med drugim slišali, da je Mocis v sodelovanju s tremi partnerji (A.L.P. Peca, Smeri in Šolski center Ravne) za 102 skupini programov izvedel več kot 54 tisoč ur različnih izobraževanj. Vanje se je vključilo 1209 udeležencev, med njimi jih je bilo 897 starejših od 45 let. Slednji, starejši od 45 let z največ dokončano srednjo šolo so bili tudi ciljna skupina. "Največ zanimanja je bilo za tečaje tujih jezikov (angleščina in nemščina), sledili so računalniški tečaji, za voznike viličarjev, o čustveni inteligenci ... Zaposleni so na ta način osebnostno rasli in izboljšali kompetence na delovnem mestu," izpostavlja vodja projekta Urška Novak iz Mocisa. Vreden je bil skoraj 400 tisoč evrov, se pa nadaljuje, saj so bili lani znova uspešni na razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, sofinancira ga še Evropski socialni sklad. Poleg Mocisa so partnerji še A.L.P Peca in Smeri ter Ljudska univerza Ravne na Koroškem, vreden pa je 712 tisoč evrov.
Da bo lažje dobiti službo
S programi so zadovoljna tudi podjetja. Marija Uršnik Jazbec iz dravograjske družbe Kograd Igem: "V našem podjetju ves čas stremimo k izobraževanju, zaposleni so bili veseli, da so se lahko vključili. Največ se jih je odločilo za tečaje tujih jezikov, okoli 39, zanimanje je bilo tudi za računalništvo, poslovno komunikacijo, marketing, obvladovanje stresa na delovnem mestu, izpite za viličariste." V želji, da se vključi čim več zaposlenih, so izobraževanja izvajali pozimi in spomladi v delovnem času.
V novo serijo izobraževanj je vključen tudi Viktor Juvan, ki je trenutno brezposeln: "Želim si malo izpopolniti znanje računalništva. Neke osnovne stvari vem, rad bi znal še več. Super je. Zagotovo mi bi novo znanje koristilo, da bom lažje dobil novo službo. Morebiti se bom vključil še v kak drug program, možnosti je veliko."
Da je na Koroškem in v celotni Sloveniji veliko potreb po delavcih, razpise za delovna mesta delodajalci objavljajo, prijav pa ni, je opozorila Lilijana Obradović, specialistka za kadrovanje iz velenjskega podjetja Trgotur. Ocenjuje sicer, da so za delavce po pomembnosti na prvem mestu dobro počutje v podjetju, medsebojni odnosi, šele nato višina plače. Čeprav na drugi strani veliko ljudi s Koroške kot tudi s Savinjsko-šaleške doline išče priložnost za delo v tujini, kjer so plače praviloma višje. A Obradovićeva svari, da slovenske plače vključujejo dodatke za prehrano in prevoz na delo, kar tujim delodajalcem ni potrebno plačevati. Hkrati opozarja, da bo morala tudi naša država, če bomo hoteli obdržati delavci, znižati obremenitve plače.
