Nekateri učenci Glasbene šole Ravne na Koroškem v času covida-19 še bolj uspešni

​Nenavadno in zahtevno obdobje prestajajo tudi glasbene šole, v katerih so morali svoj način dela dodobra prilagoditi, večino tekočega šolskega leta pa izpeljati na daljavo. Ravnatelj največje koroške glasbene šole Aleksander Kotnik, ki poučuje tubo - tudi na umetniški gimnaziji v Celju -, pravi, da je bilo najtežje s tistimi učenci, ki so že v prvi vrsti v glasbeno šolo šli bolj po iniciativi staršev in imajo že nasploh manj zanimanja. Medtem pa so drugi, ki jih glasba res zanima, lahko bili v tem času še bolj uspešni. Približala so se jim namreč tekmovanja po svetu (v Ameriki, Angliji ...), nanje so se zdaj učenci lahko prijavili online, plačali kotizacijo, nato pa tekmovali na daljavo.

Okoli 350 otrok v petih enotah - od Dravograda do Črne - sicer obiskuje ravensko glasbeno šolo, v katerih je zaposlenih 30 učiteljev in nekaj tehničnega osebja. Da imajo res dobre pogoje, sledijo programu ministrstva, vse javne glasbene šole so vključene tudi v zvezo slovenskih glasbenih šol, sami pa so tudi v mreži evropske zveze glasbenih šol, razlaga ravnatelj.

Učitelji k pouku pristopajo resno, saj se zavedajo, da bi v nasprotnem primeru izgubili učence oziroma njihov interes. Nasploh je z leti nekoliko manj zanimanja za glasbo, ugotavlja, a vse oddelke jim je do zdaj vsa leta uspelo ohranjati, zavedajo pa se, da se morajo za zaupanje staršev in učencev še bolj truditi: "Smo resna šola, ponujamo izobrazbo, ki je veljavna po vsem svetu."

Največji problem pri mlajših

Minulo obdobje se nekoliko pozna pri znanju učencev, opaža ravnatelj, a ne toliko, da ga ne bi mogli hitro nadoknaditi. "Največji problem je pri mlajših, ki potrebujejo največ, da lahko potem gradijo na osnovah. Z njimi smo v zadnjih dveh letih lahko tudi najmanj delali. Težko je preko računalnika pokazati, kako mora učenec pravilno držati inštrument in igrati nanj. To je (bil) naš hendikep. Ne glede na to pa so naši učitelji tako strokovni, imajo znanja pedagogike in metodike, da so lahko te reči rešili drugače. Preprosto smo se lahko bolj približali otrokom in nekemu znanju kot pa nekdo, ki ima neki privatni tečaj. Tu se je to dobro pokazalo. Konec koncev imajo naše glasbene šole najmanj 50-letne tradicije, naša se bliža že 70-letnici. Naše poslanstvo bomo peljali naprej ne glede na okoliščine," je povedal.

Otroci lahko sodelujejo tudi v pihalnem ali simfoničnem orkestru, komornih skupinah, tolkalni, jazz skupini. Skupine so obstale tudi v času korone, dirigenti so učencem podelili material, da so se lahko dela lotili individualno, se posneli, posnetke pa so zanje sinhronizirali.

Tudi jazzovska glasba

"Smo med prvimi, ki smo že v nižji glasbeni šoli ponudili jazz komorno skupino, s katero smo skušali pritegniti otroke, ki jih to res zanima," je povedal Kotnik

 Tudi nastopov na daljavo ni manjkalo, med drugim so nastopali harmonikarji, imeli so tudi novoletni nastop pianistov. Učenci so se jih posebej veselili, ob nastopu na daljavo in v živo so imeli sicer nekaj težav z internetom, prihajalo je do zamikov, zato se je kasneje vsak sam posnel in to poslal, da so lahko združili.

Ravnatelj, kateremu se počasi bliža konec drugega mandata, pravi, da je vsako leto skušal vpeljati kakšne novitete, saj lahko le na tak način spodbujajo in privabljajo učence. Kot poseben nadstandard zanje velja tudi balet. Zveza slovenskih glasbenih šol in komisija TEMSIG od leta 1971 organizira državno tekmovanje mladih glasbenikov, v kateri sodeluje tudi ravenska glasbena šola. "Naše državno tekmovanje je najtežje od vseh državnih tekmovanj, ima mednarodno komisijo, v kateri so res priznani strokovnjaki po Evropi in po svetu," je povedal Kotnik in dodal, da se udeležujejo še številnih drugih tekmovanj. Priprava na tekmovanja je bila letos malce težavnejša, za tekmovanja so morali posneti predpisani program.