Jasmina Detela
Da človek nikoli ni prestar za obisk Božička, je bilo razbrati z obrazov stanovalcev prevaljskega Doma starejših na Fari. V teh prazničnih dneh jih je v sobah razveselil z darilcem, nasmehom in prijazno besedo, ki je vedno dobrodošla. Nasploh smo v domu naleteli na živahno praznično vzdušje, pekli so kekse, pecivo, pripravili novoletno stojnico, izdelovali različne praznične okraske, pestro bo še vse do novega leta. Najzgovornejši so z nami delili tudi svoje zgodbe in pričakovanja do novega leta. Na prvo mesto postavljajo, da bi jim zdravje služilo čim bolje in čim dlje.
Nekateri so za božič odšli domov, mnogi ga praznujejo v domu. "Ostala sem v domu, nimam prav kam. Imam le še nekaj živih svojcev, a so bolni. Božič mi veliko pomeni, to je čudovit praznik, na ta dan pred 74 leti sem rodila sina. To ni kar tako enostavno. Še duhovnik me je ob njegovem krstu vprašal, kako sem to splanirala. Res je bilo enkratno darilo," nam je zaupala Barbara Šteharnik, ki je v začetku decembra vstopila v stoto leto življenja. Sladkega darila, ki ga je stanovalcem podaril drugi od treh dobrih mož, se je razveselila tudi Marija Vezonik. Zmotili smo jo pri pletenju nogavic, ki so jih letos podarili vsem novo sprejetim stanovalcem. "Pletem nogavice, rokavice, šale, v prazničnem decembru tudi v zeleni, rdeči in beli barvi. Zadnje čase sem bila malo bolna, a se kljub temu veselim božiča. Kot otrok sem se ga še bolj. Bilo je lepo, čeprav ni bilo vsega v izobilju. Hrana je zdaj čisto drugačna, včasih smo jedli povečini tisto, kar smo pridelali doma. Kupili smo le malo riža in sladkorja. Zdaj je vse bolj razkošno. V domu nas vsako leto pričaka lepo okrašena miza, da je vse bolj praznično." Marija si želi, da bi jo obiskalo čim več svojcev, a ne na praznični dan. "Takrat morajo biti otroci in vnuki zase, jaz pa tudi. Želim svoj mir, oni pa tudi. Tukaj imam vse, kar potrebujem, želim si le, da v bodoče pri zdravju ne bi bilo prehudo," nam je zaupala svojo novoletno željo.
Da je pri njih že cel mesec zelo pestro, je pritrdila tudi Irena Motnik, ki pridno kvačka angelčke. "Božič je res lep praznik, veliko mi pomeni. To je družinski praznik, ampak zdaj smo v domu, kjer imamo nove prijatelje in znance. Ni tako kot doma, ampak je vseeno vredu. Se moraš pač spomniti, kako je bilo včasih. V domu sem zadovoljna, ko si bolan, je tako lažje. Samo pozvoniš in nekdo pride in ti pomaga, doma pa si sam, ko gredo svojci v službo. V resnici je praznovanje v domu še lepše. Če si invalid, skorajda ne moreš k maši, na koncert, bazar ... Tu nam vse to omogočijo. Zadovoljna sem, želim si le zdravje, da ne bi bilo slabše. Skrbi me le, da se ne bi spet pojavil covid-19 in bi morali biti v sivi coni brez družbe."
Božičku je darila pomagala razdeliti delovna terapevtka Mateja Pipuš, ki je božični dan preživela z družino. "Letošnji božič je zelo pester in vesel, saj imam doma malega otroka," nam je zaupala. V prihajajočem letu si želi sreče in predvsem zdravja zase in za svoje bližnje. "Da se bomo vsi dobro razumeli in bom še naprej rada hodila v službo," še pove.
