Ob rasti z zlatima priznanjema odlikovanega podjetja Ekstera skrb za zaposlene

Vse več podpore in prizna(va)nj lokalnega okolja prejema prevaljsko podjetje Ekstera. Njegova proizvodnja in storitve so tesno povezane z ekologijo. Direktor in lastnik Jure Naglič na Koroškem zaznava dobro sinergijo, prepričan je, da v regiji lahko nastane zmagovita kombinacija med podjetji in celo vzorčni primer za celotno Slovenijo. "Pred leti je bilo obupno, vse je šlo v napačno smer - vse je bil le odpadek, s katerim bi tržili, na drugi strani pa se ni naredilo nič. Zdaj smo na pravi poti. Zadnje dve, tri leta je prišlo do sprememb, ljudje, podjetja so začela razmišljati," je povedal in dodal, da je treba metalurgijo in jeklarstvo kot paradni disciplini negovati in razvijati naprej, v smeri krožnega gospodarstva.

Kot samostojni podjetnik se je z ekologijo pričel ukvarjati v nekem drugem času, ko zavedanja o tem še ni bilo: "Ko nimaš nič in želiš nekaj ustvariti, moraš biti inovativen in delati iz tistega, česar drugi nočejo. Prejšnje generacije - če pogledamo Koroško skozi tranzicijo Slovenije, sploh v bolj odročnih krajih - so bile drugačne, bolj inovativne, saj niso imele možnosti. Si pač moral kupiti polomljen tovornjak, ga usposobiti oziroma si kupil star stroj, ga obnovil, nato pa začel. Enako je pri odpadkih, ki jih dobiš in iz tega narediš dodano vrednost, ki jo prodaš oziroma predaš. Nekaj, kar je za nekoga odpadek, mora biti za drugega surovina. Izdelek, ki ga nekdo ne potrebuje, drugi zagotovo bo oziroma moraš pripraviti zadevo tako daleč, da pride v prave roke."

Večjo rast težko obvladaš

Da lahko v podjetju stremijo k razvoju in lažje delajo, so najprej potrebni dobri temelji, izpostavlja: "Vedno moraš pričakovati, da se bo nekaj zgodilo, zadevo dimenzionirati na način, da te takrat ne strese in podre." Po tem ko so lani ob covid krizi šest mesecev občutili ogromen upad - ta sicer nanje, ker so bili pred tem dovolj pridni, ni posebej vplivala -, letos ob koncu leta pričakujejo čez dva milijona kompletnega (bruto) prometa in vsaj desetodstotno rast v primerjavi z letom pred covidom.

"Tudi če bi pogledali bilance uspehov za nazaj, smo imeli vseskozi desetodstotno rast, ki je zdrava - večja rast po mojem ni. Namreč, ko je rast večja, jo težje obvladuješ, na neke stvari pozabiš, ponavadi so to kar zaposleni. Najlažje je kupiti stroj, avtomobil, iti v banko, si sposoditi denar ... Na to, da bi se morali posvetiti zaposlenemu, ga učiti, da raste skupaj s podjetjem, pa potem pozabimo, kar se ti lahko maščuje. Ponavadi izostanejo ljudje. Zato pa zadevo 'štopamo'," je razložil. Njihovi cilji niso v številkah in statistiki, poudarja: "Naš cilj je, da bo zadeva izpeljana, da bo - tako kot v umetnosti, ko boš na koncu pogledal sliko, boš rekel, vau, to smo zgradili, naredili, gremo dalje. Statistika že, da vemo, pri čem smo. Delamo tako, da smo zdravi, ustvarjamo dobiček, dodano vrednost, kar mora biti, da si lahko na drugi strani poveš, da to imaš (osvojeno), in se nato svobodno posvetiš nečemu novemu, razvoju ..."

Več misli je mogoče opaziti v podjetju na stenah, vratih, med njimi je direktorjeva: Tihožitje ali sožitje? "Včasih se zdi, da ima zelenjava več v glavi kot pa mi. Morda je Darwin kaj spregledal, morda nas je v teoriji evolucije zamenjal s tistimi dinozavri, ki še niso izumrli. Meja med sožitjem in tihožitjem je zelo ozka, hitro lahko okolje, ki živi v nekem tihožitju, zaživi v sožitju, kar je naša vizija za Koroško. Nadaljevanje je malo bolj filozofsko, vsak se lahko najde - odvisno kako vest pritiska nanj. Boš med dinozavri, ki hočejo vse pohoditi in pojesti, ali pa boš tisti, ki bo prišel in delal, kot je treba. Le odločiti se je treba, nič težkega ni. Mi smo vseskozi delali tako, zato mogoče nismo bili izpostavljeni, smo tisti, 'pustite nas na miru', mi bomo delali, pokličite, če kaj potrebujete, tukaj smo, da vam rešimo težavo," je pojasnil.

Tudi specifičen kader

Podjetje daje pomen zdravemu delovnemu okolju, ustvarjalnim delovnim odnosom med 15 zaposlenimi. "Pri zaposlovanju smo malo drugačni. Ekipa se odloča na podlagi intuicije, že prvi razgovor nam pove čisto vse. Vemo, ali je nekdo za ekipo, šele nato pride na vrsto izobrazba in vse ostalo. Res smo z vseh vetrov nabrani skupaj, čisto vsak sodelavec ima neko specifiko, po kateri se mogoče razlikuje od ostalih. In to specifiko uporabimo v celotnem sistemu, da funkcionira. Tako je treba. To nam je vedno izziv. Recimo primer s sodelavko: nekdo bo rekel, zakaj pa boste zaposlili oblikovalko. A sam sem jo takoj začutil. Imam namreč težave, vidim, kakšna bi zadeva morala biti, a je ne znam narisati, četudi imam v glavi natančno sliko. Ona prepozna, vidi, kaj želim, potem ko ji to s pridevniki sočno opišem. Oblikovanje smo povezali v kakovost. Konec koncev se vidi, kako pomembno je oblikovanje pri izdelkih, tudi iz odpadkov. Ker ko je nekaj novega, ni ne znanega vonja ne okusa, vemo pa, da ljudje na vse odreagiramo s čutili. Ostanejo samo še oči, da prepričajo, in pri tem je oblikovanje zelo pomembno."

Filozofija Ekstere je bila odlično sprejeta tudi v Dubaju (EXPO 2020), ki so ga obiskali kot del gospodarske delegacije zelene in pametne Slovenije.