Urška Polanc
Radeljska občina v številnih primerih ni poslovala v skladu s predpisi in pogodbenimi določili, zato je računsko sodišče o pravilnosti dela poslovanja občine Radlje ob Dravi v letu 2018 izreklo negativno mnenje. Računsko sodišče meni, da je bilo poslovanje občine v letu 2018 v delu, ki se nanaša na pripravo proračuna in zaključnega računa proračuna ter izvrševanje proračuna, prodaje nepremičnega premoženja in oddaje prostorov v najem, javna naročila pri investicijskih odhodkih, tekoče transfere (tekoče transfere za prevoze učencev osnovne šole in tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam), zadolževanje in druga področja poslovanja, zaradi ugotovljenih nepravilnosti v pomembnem neskladju s predpisi in pogodbenimi določili. Župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik je ob revizijskem poročilu v sporočilu za javnost med drugim zapisal, da je zadovoljen, saj, čeprav so bile v času izvajanja revizije sodišču pogosto posredovane dodatne prijave in pobude za pregled, ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, pri katerih bi obstajal sum, da je bil storjen prekršek ali kaznivo dejanje. "Poročilo se nanaša na poslovanje v letu 2018, v teku revizijskega postopka smo razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti že odpravili oziroma sprejeli ustrezne popravljalne ukrepe," je še dodal. Računsko sodišče je tako občini podalo le priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je občina med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, sprejela ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti oziroma ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost nastajanja takih nepravilnosti v prihodnje.
Občina izplačala več denarja
Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da je župan prepozno poročal občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju 2018, občina pa je izplačala več sredstev, kot jih je imela načrtovanih na proračunskih postavkah, pri plačilu obveznosti iz proračuna pa ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov. V tri pogodbe občina ni vključila protikorupcijske klavzule, med drugim je v brezplačno uporabo oddajala poslovni prostor, čeprav za to niso bili izpolnjeni pogoji.
Prav tako ni izvajala nadzora nad poslovanjem javnega zavoda glede sklepanja najemnih pogodb z uporabniki prostorov zdravstvenega doma, ni zagotovila popolnega in pravočasnega pobiranja prejemkov proračuna iz svoje pristojnosti ter izločanja teh prejemkov v proračun. Zdravstveni dom Radlje ob Dravi tako prihodkov od najemnin za poslovne prostore v znesku 18.322 evrov ni nakazal v proračun občine, temveč jih je izkazal kot svoje lastne prihodke.
Poslovanje v letu 2018 v pomembnem neskladju s predpisi in pogodbenimi določili
Županu 56 tisoč evrov za uporabo lastnega avta
Radeljska občina je v začetku leta 2013 z županom sklenila dogovor o uporabi lastnega vozila v službene namene. V letih od sklenitve dogovora do konca leta 2018 je občina županu za uporabo lastnega vozila v službene namene izplačala 56.477 evrov (samo leta 2018 pa 8977 evrov). Občina je v dogovoru o uporabi lastnega vozila v službene namene navedla, da ga sklepa zato, ker županu ne more zagotoviti službenega vozila, vendar pa razloga, zakaj ga ne more zagotoviti, ni navedla. Zakon za uravnoteženje javnih financ plačevanje stroškov županu za uporabo lastnega avtomobila v službene namene obravnava kot izjemo. Računsko sodišče ocenjuje, da ureditev županovih službenih poti s povračilom stroškov za uporabo lastnega vozila v službene namene dolgoročno ni v skladu z načeloma učinkovitosti in gospodarnosti. Direktorica občinske uprave Marjana Švajger je županu mesečno odobrila izplačilo stroškov za uporabo lastnega vozila v službene namene po obračunu, ki ne vsebuje vseh temeljnih podatkov. Iz izpolnjenih potnih nalogov ni razviden čas začetka in zaključka službenih poti, zato obračuni potnih stroškov ne predstavljajo verodostojne knjigovodske listine.
Presegli zakonsko mejo odplačil
Z odplačilom dolga in blagovnih kreditov je radeljska občina v letu 2018 presegla zakonsko dovoljeno mejo odplačil. Sklenila je pogodbo za obročno plačilo odkupa lastništva telovadnice v skupni vrednosti 2,629.760 evrov (odplačila v letu 2018 so znašala 732.192 evrov) in se tako dolgoročno zadolžila, ne da bi zadolžitev načrtovala v odloku o proračunu in ne da bi upoštevala predpisane postopke zadolževanja občin. Občina je z odplačilom dolga in blagovnih kreditov v letu 2018 za 824.996 evrov presegla zakonsko dovoljeno mejo odplačil, ministrstvu za finance pa ni posredovala popolnih podatkov o stanju zadolženosti občine.
Občina je v letu 2012 z družbo Loris sklenila pogodbo o vodenju proračuna in financ občine za obdobje deset mesecev, ki pa jo je po preteku obdobja nenehno podaljševala z aneksi. Občina je v celotnem obdobju za vodenje proračuna in financ izvajalcu plačala 171.044 evrov, v letu 2018 pa 24.671 evrov. Leta 2018 so z družbo Loris sklenili še pogodbo za zagotovitev notranjega revidiranja v letu 2017 v vrednosti 3904 evrov. V letu 2018 pa je izvajalcu plačala 4026 evrov. Da občina s tem, ko je z družbo Loris sklenila pogodbo za izvedbo notranje revizije, ni zagotovila neodvisnega preverjanja sistemov finančnega poslovodenja (menedžmenta) in kontrol ter svetovanja poslovodstvu za izboljšanje njihove učinkovitosti, saj je ista družba za občino izvajala tudi storitve po pogodbi o vodenju proračuna in financ občine, ugotavlja računsko sodišče. S sklenitvijo pogodbe za vodenje proračuna in financ občina ni upoštevala zakona o javnem naročanju in izvajalcu plačala tudi dodatnih del, ki po vsebini sodijo v obseg storitev osnovne pogodbe, v letu 2018 pa ni imela sklenjene veljavne pogodbe za izvajanje finančnega in poslovnega svetovanja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
