Prenova državne ceste Slovenj Gradec-Kope v skupni dolžini okoli 15 kilometrov, ki vodi do priljubljenega gorsko-turističnega centra Kope, ima dolgo brado. Poteka že dobro desetletje z etapnimi obnovami. V maju se je končno začela težko pričakovana obnova odseka proti Razborci, ki je tudi v najslabšem stanju, a je slovenjgraško sodišče z začasno odredbo vsa dela ustavilo. Direkcija za infrastrukturo je sicer pravočasno vložila ugovor, o katerem bo sodišče odločalo prednostno. A glede na vse sodne postopke, ki v tej zadevi tečejo, dokončne rešitve oziroma konca sporu (še) ni videti.
Sodišče: Brez deponij gozda ni mogoče izkoriščati
Na javnem razpisu je bilo za rekonstrukcijo približno dva kilometra dolgega odseka izbrano celjsko podjetje VOC oziroma njihova koroška poslovna enota. "Gradbišče je bilo odprto okoli deset dni. Sanirali smo obstoječe prepuste. Po prejetju začasne odredbe smo vsa dela takoj ustavili in zavarovali gradbišče," je povedal vodja poslovne enote VOC Koroška Robi Rek. Slovenjgraško sodišče je začasno odredbo izdalo 18. maja in ministrstvu za infrastrukturo naložilo, da v 24 urah ustavi vsa gradbena, zemeljska ali druga pripravljalna dela pri obnovi javne ceste na odseku v Golavabuki. Kot razlog navajajo, da bi izvajanje del otežilo ali preprečilo izgradnjo deponij ob državni cesti.
Odprt je večletni spor zaradi višine odškodnine
"V začasni odredbi je bilo ugotovljeno, da predlagatelj uveljavlja nedenarno terjatev iz naslova izgradnje nadomestnih odlagališč za les kot posledice razlastitve nepremičnin, ki so bile prej namenjene opravljanju te dejavnosti. Predlagatelju nadomestna lesna zemljišča oziroma deponije predstavljajo pogoj za nadaljevanje opravljanja njegove dejavnosti iz polovice vseh gozdnih zemljišč, ki jih predstavlja kmetija. Brez deponij gozda ni mogoče izkoriščati, zaradi česar naj bi mu nastajala škoda. Če začasna odredba ne bi bila izdana, bi bila uveljavitev predlagateljeve terjatve onemogočena ali precej otežena, saj so lokacije deponij predvidene na zemljiščih neposredno ob državni cesti. Njihova izgradnja se lahko izvede samo tako, da se uporablja državna cesta, drugega prostora zaradi strmine ni. Če bi se obnova ceste izvedla pred odločitvijo o zahtevku za izgradnjo deponij, bi bila njihova izgradnja otežena ali celo onemogočena, saj bi bila nova cesta ob njihovi izgradnji izpostavljena poškodbam," je pojasnil predsednik Okrožnega sodišča Slovenj Gradec Simon Došen. Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je 25. maja zoper sklep o začasni odredbi vložila ugovor. "Zadeva se bo reševala prednostno," še pove Došen.
DRSI: Sodni postopki ovirajo rekonstrukcijo ceste
Pri DRSI navajajo, da predlagatelj začasne odredbe zahteva, naj mu direkcija v sklopu obnove ceste zgradi deponije za spravilo lesa, čeprav je v okviru postopka določitve odškodnine v letu 2015 zanje že prejel odškodnino. "Republika Slovenija je lastnica zemljišč, na katerih se dela izvajajo. Pridobila jih je na podlagi pravnomočne odločbe o razlastitvi. Sodišče je kljub temu izdalo odredbo." In še, da si že dlje časa prizadevajo za ureditev državne ceste na Kope, žal pa jo pri tem ovirajo številni sodni postopki, ki jih sproža lastnik zemljišč. Na naša dodatna vprašanja glede odškodnine in odprtih sodnih postopkov so pojasnili, da so na podlagi delnega in vmesnega sklepa višjega sodišča v Mariboru leta 2016 predlagatelju povrnili le stranske stroške vključno z zamudnimi obrestmi v skupni vrednosti 42.634 evrov. Del teh stroškov je bil namenjen gradnji deponij za spravilo lesa.
Odškodnina za zemljišča še ni bila poravnana, saj sodba v tem delu zaradi pritožbe stranke ni postala pravnomočna. Stranka je zahtevala plačilo odškodnine za stavbna zemljišča v vrednosti 495.565 evrov, kar pa je v nasprotju z veljavno zakonodajo, ki določa, da je lastnik zemljišča, ki mu je bilo odvzeto za javno cesto, upravičen do odškodnine po namenski rabi zemljišč, preden je bila cesta zgrajena. Omenjena zemljišča pred gradnjo ceste po namenski rabi niso bila opredeljena kot stavbna zemljišča.
"Stranka je bila v pritožbenem postopku in nadaljnjih postopkih (revizija na vrhovnem sodišču) neuspešna. Vložila je tudi pritožbo na ustavno sodišče, ki pa je bila prav tako neuspešna. Zoper Republiko Slovenijo je vložila tudi tožbo za plačilo uporabnine in tožbo na ničnost, s katero je želela izpodbijati pravnomočno razlastitveno odločbo. Zaradi omenjenih postopkov je bil postopek določitve odškodnine v delu, ki se nanaša na vrednost zemljišč, prekinjen od leta 2016 do leta 2021. Direkcija je bila, tudi zato, da bi se izognila plačilu dodatnih zamudnih obresti, ki nastajajo med postopkom, pripravljena poravnati celotno odškodnino, ki jo je določilo sodišče na podlagi cenitve, hkrati z zgoraj navedeno odškodnino za stranske stroške. Direkcija si namreč že od leta 2009 aktivno prizadeva za ureditev razmerij, vendar zaradi vlaganja različnih pravnih sredstev stranke sodba ni postala pravnomočna in posledično odškodnina ni bila izplačana, saj je ni mogoče izplačati na podlagi nepravnomočne sodbe."
Tovšak: Pričakujem le pravično odškodnino
Za komentar smo zaprosili tudi lastnika omenjenih zemljišč Marjana Tovšaka, ki nam je predstavil svojo plat. Kot je večkrat poudaril, ne nasprotuje obnovi ceste, pričakuje le pravično odškodnino za cesto in ureditev nadomestne infrastrukture (odlagališča za les) ob njej. "Sem lastnik gorske kmetije, kjer je edini vir dohodka les. Z razlastninjenjem oziroma odvzemom okoli dva kilometra ceste, ki je bila zgrajena kot gozdna cesta z denarjem kmetov, lastnikov gozdov, mi je onemogočeno gospodarjenje na dobri polovici gozdnih površin. Zato sem vložil postopek za določitev odškodnine za zemljišče in nadomestno infrastrukturo. Gozdovi so neposredno ob državni cesti, spravilo lesa iz gozda je mogoče le ob uporabi te ceste, zakon o cestah pa to prepoveduje, prav tako odlaganje lesa ob cesti. Zadnja leta mi je bila povzročena velika gospodarska škoda, saj nisem mogel posekati niti 50 odstotkov dovoljenega letnega etata oziroma poseka. Situacija je taka, da les dobesedno tihotapim iz svojih gozdov," pojasnjuje Tovšak, ki, kot poudarja, je vedno pripravljen na sporazum z državo, a si v vseh teh letih nihče od odgovornih ni vzel časa in si situacijo ogledal na terenu ali odpisal na njegove dopise. Napove, da bo v sodnih postopkih vztrajal do konca, dokler vprašanje odškodnine ne bo rešeno. Pri tem ima v mislih odškodnino za zemljišče, torej cesto, in tudi za izgradnjo nadomestne infrastrukture (deponije za les). Doslej je za ureditev deponije prejel okoli 6000 evrov odškodnine, kar ne zadostuje niti za postavitev ene, potrebujejo jih vsaj pet.
Obnovljena cesta ključna za turizem
Na nujnost obnove ceste proti Kopam že več let opozarjajo na slovenjgraški občini in tudi v podjetju Vabo, ki je največji koroški ponudnik turističnih nastanitev in tudi lastnik smučišča Kope. Slovenjgraški župan Tilen Klugler pove, da ga žalosti, da se je to zgodilo. "Vsebine ne poznam, saj občina ni stranka v tem postopku. Kot župan in predstavnik lokalne skupnosti pa želim, da se projekt obnove ceste čim prej realizira tudi zaradi razvoja turizma na tej priljubljeni turistični destinaciji. V prihodnjih dneh bom poskušal govoriti z lastnikom, če lahko tako karkoli pripomorem k razrešitvi situacije."
Tudi direktor družbe Vabo Boštjan Paradiž je izrazil obžalovanje glede ustavitve rekonstrukcije ceste. "Spoštujem lastnino vsakega posameznika, a naj se problem rešuje ločeno po sodni poti in naj se ne zaustavlja razvoja ključne infrastrukture (rekonstrukcije ceste), ki je potrebna za razvoj turizma na Kopah. To se vleče že skoraj dve desetletji, kar je nevzdržno. Na eni strani direkcija za infrastrukturo piše, da niso rešena lastniška vprašanja, na drugi strani pa me čudi, da v tem obdobju niso uspeli najti skupnega jezika. Letos, ko smo že imeli upanje, da bo obnova ceste sklenjena pred začetkom poletne sezone, smo spet naleteli na novo oviro. Lahko se zgodi, da nas bo takšno stanje spremljalo še dolgo. V tem vidimo veliko nekonkurenčnost našega turizma."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
