Tomaž Ranc
Evropska unija bo v finančnem obdobju 2021-2027 namenila denar za izboljšanje gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov podeželja z uporabo inovativnih rešitev in digitalne tehnologije. Koliko denarja bo, se še ne ve, vsekakor pa morajo biti država, občine in drugi na to pripravljeni. Namen debate je animirati okolja in narediti nabor idej, na podlagi katerih bi Slovenija lahko pri tem aktivno sodelovala.
Ne le jamrati
"Zdaj je treba pripraviti koncepte, programe za črpanje sredstev, odgovoriti na izzive in ne jamrati, kaj nam manjka," pravi evropski poslanec Franc Bogovič, ki deluje v okviru odborov Evropskega parlamenta za kmetijstvo, razvoj podeželja in regionalni razvoj. Želi si, da te politike najdejo čim boljše mesto v uredbah, ki bodo osnova za pripravo operativnih programov po državah. Opozarja, da je v programu za razvoj podeželja in kmetijskem stebru vrsta nastavkov, povezanih z mladimi prevzemniki kmetij, digitalizacijo kmetijstva in podeželja, povezovanjem, diverzifikacijo proizvodnje, direktno prodajo izdelkov, in da so to elementi, ki jih lahko vgradimo v razpise, meni evroposlanec.
In kdaj bi po njegovem pametne vasi v Sloveniji zaživele? "V regionalnem skladu je bilo doslej namenjenih pet odstotkov za mestne občine, moj amandma, da bi bilo pet odstotkov tudi za podeželje, je parlament potrdil in upam, da bomo uspeli tudi v trialogu med parlamentom, komisijo in svetom. Paralelno se pogovarjamo z vsemi ministricami - za kmetijstvo Aleksandro Pivec, za socialne zadeve Ksenijo Klampfer in za kohezijsko politiko Angeliko Mlinar -, da v strateške dokumente, ki jih pripravlja država, dodamo čim več teh elementov zato, da bi bile te ideje v perspektivi 2021-2027 tudi uresničene," pravi.
Iz regionalnega sklada v podeželje
Koliko denarja bo na razpolago za pametne vasi, se še ne ve. V vsakem primeru pa Slovenija bo upravičenka in neto prejemnica evropskih sredstev. "Slovenija bo imela po osnovnem predlogu, ki ga je podala komisija, za področje kmetijstva okoli 1,6 milijarde evrov, znotraj tega je 700 milijonov za program razvoja podeželja. V okviru tega pa je določen del možno nameniti za te stvari. Če bi pa uspeli v regionalnem skladu, ki je trikrat večji od programa razvoja podeželja, je to okvirno 250 milijonov novih sredstev za podeželje. Govorimo o precejšnih številkah, govorimo pa tudi o tem, da začnejo tudi lokalne skupnosti in država svoj denar usmerjati v te projekte. V Evropi je veliko primerov dobre prakse, iskati je treba zglede in jih prilagoditi svojim razmeram," je dejal Bogovič.
