Odprli novi objekt v Slovenj Gradcu: Z ultrafiltracijo do pitne vode brez klora

V Slovenj Gradcu so dokončali preko štiri milijone evrov vreden projekt za pripravo pitne vode z ultrafiltracijo. Gre za najsodobnejšo tehnologijo za pripravo pitne vode. V praksi to pomeni bolj zanesljivo oskrbo in da okoli 14 tisoč občanov pije boljšo pitno vodo, ki je v večini brez klora. Novi objekt je nadomestil pol stoletja staro in dotrajano vodarno. Je pa ta naložba razlog za podražitev, saj se je s prvim oktobrom predvsem zaradi dodatnega stroška elektrike dvignila cena oskrbe s pitno vodo. Občanom se to na položnicah pozna povprečno za okoli dva evra mesečno.

Zgradili tudi novo vodovodno omrežje

Naložba v izboljšanje zanesljivosti oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo je drugi največji projekt v slovenjgraški mestni občini. Uresničili so ga ob pomoči evropskih sredstev, iz kohezijskega sklada in od države so pridobili skoraj tri milijone evrov, razliko v višini 1,2 milijona evrov pa je prispevala slovenjgraška občina. "Sistem ultrafiltracije pove, da bomo v občini pili odlično vodo, ki zaradi sodobnejšega načina priprave več ne bo potrebovala klora," je povedal slovenjgraški župan Tilen Klugler in spomnil, da je izdatnost vodnih virov v Suhem dolu, kjer so zgradili novo napravo, velika. Na tem območju je veliko izvirov pitne vode, po njegovih besedah bi lahko z njimi oskrbovali še enkrat toliko prebivalcev Slovenj Gradca, kot jih sedaj s to pitno vodo. "Pomembno pa je tudi, da nismo zgradili zgolj nove naprave v Suhem dolu, ampak tudi več kot 10,5 kilometra manjkajočega omrežja, predvsem na območjih, kjer gospodinjstva niso bila priključena na javno vodovodno omrežje. To so Mrakov hrib, Gmajna, Legenska planota in Brda, nova pa je tudi vodovodna povezava Suhi dol-Mislinjska Dobrava. S tem smo na javni vodovod na novo priključili gospodinjstva z 975 osebami, kar potrjuje, da je bila investicija nujno potrebna," je povedal Klugler in spomnil, da se je 9. avgusta 1995 na tem območju zgodilo podobno kot 4. avgusta letos. Tudi takrat je to dolino preplavila deroča voda. Slovenj Gradec je bil takrat pet dni brez pitne vode, saj je odneslo precej vodovodnih cevi. Podobno se je dogajalo letos poleti, ko je območje Suhega dola, Velunije in Razborja utrpelo največjo škodo. Čez cesto od novozgrajenega objekta stoji družinska hiša, ki jo ogroža plaz, štiričlanska družina se bo verjetno morala preseliti na drugo lokacijo.

Poskusno obratovanje sistema čiščenja vode z ultrafiltracijo se je začelo le tri tedne pred avgustovsko ujmo. In če sistem ne bi bil uspešno vzpostavljen, bi bile po ujmi zagotovo težave pri oskrbi s pitno vodo in z usedlinami, po ceveh bi tekla "kava", je opozoril Jožef Dvorjak, direktor Komunale Slovenj Gradec, ki je upravljavec vodovodnega sistema. Kot je dodal, je sistem prestal izredno dober test. V nasprotnem primeru bi bili nekaj dni brez vode in še zdaj bi bile v sistemu napake zaradi usedlin, ki bi jih morali odpravljati. "Zdaj smo res stoodstotni, da je voda, ki pride s te čistilne naprave, čista. Prej smo imeli le kloriranje, poraba klora je bila odvisna od nesnage v vodi, če je bilo te precej, se je porabilo več klora in mogoče tudi šlo kaj naprej v omrežje," je razliko med sistemoma pojasnil Dvorjak.

Projekte preveriti z vseh strani

Ministrica za infrastrukturo, ki opravlja tudi funkcijo ministrice za naravne vire in prostor, Alenka Bratušek je zbranim dejala, da je zadnje čase aktivna obiskovalka Koroške, a predvsem zaradi izzivov, povezanih s poplavami, zato je vesela, da lahko končno sodeluje tudi pri odprtju investicije, ki ni povezana z njimi. "To ni projekt, pomemben le za občino, ampak tudi za državo," je dejala ministrica. Kot je spomnila, smo pred leti v ustavo zapisali pravico do čiste pitne vode za vse. "Zato kje kdo težko razume, da so v Sloveniji še vedno ljudje brez vodovoda. V Slovenj Gradcu so zgradili tudi dobrih deset kilometrov novega omrežja in na novo priključili gospodinjstva z 975 osebami, kar je zelo pomemben korak. Želela bi si, da ne samo v Slovenj Gradcu, ampak širom po Sloveniji pijemo takšno zdravo vodo brez klora," je dejala ministrica. V zvezi z ujmo je še dejala, da bo v naslednjih letih na Koroškem treba veliko postoriti, a da se vsega ne da čez noč, kljub temu, da si marsikdo želi, da bi stvari tekle hitreje. "A prav pri infrastrukturi, ki mora biti odporna na dogodke, kot je bil ta v začetku avgusta, je treba projekte preveriti z vseh strani, da bodo res izpeljani tako, da bodo dolgoročno vzdržali tudi ujme," je sklenila ministrica.