Ni dvoma, da si želi Slovenija izpiliti možnosti za razmah turizma. In to celotna, ne le že najbolj oblegane turistične znamenitosti. V nacionalni strategiji turizma do leta 2021 so med ključnimi cilji dvig prilivov iz naslova potovanj 3,7 do štiri milijarde evrov, pet do 5,5 milijona turističnih obiskov, 16 do 18 milijonov prenočitev, povprečna dolžina bivanja 3,1 do 3,4 dneva, 18 tisoč do 22 tisoč novih turističnih sob in povečanje zaposlovanja za polni delovni čas v turističnem sektorju z osem tisoč zaposlenih na 12 tisoč. Slovenija naj bi postala globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca. Pred kratkim je denimo gospodarski minister Zdravko Počivalšek ob obisku Centra Noordung poudaril: "V času digitalizacije v turizmu ni več dovolj le videti, temveč početi, doživeti in začutiti. Turiste privabljajo predvsem zgodbe, doživetja in nove, nepozabne izkušnje."
Zgrabiti in ponudbo razpršiti
Državna sekretarka Eva Štravs Podlogar, generalna direktorica Direktorata za turizem in internacionalizacijo, opozarja na dejstvo, da je za uresničitev strategije treba zagrabiti "z vsemi pristopi in ponudbo razpršiti po vsej Sloveniji oziroma povsod tja, kjer imamo kaj ponuditi, in to vseh 365 dni v letu". Včasih ravno izven visoke turistične sezone pride prav dodatna in nova ponudba zgodb manjših krajev, kjer je kaj videti in doživeti.
Hiša Stare trte zgled dostopnosti
V Mariboru se obisk turistov povečuje, kar v Zavodu za turizem Maribor - Pohorje pripisujejo "večjim aktivnostim na področju tržnega komuniciranja, bolj pestremu dogajanju v mestu in določenim športnim prireditvam, ki so se zgodile v preteklem letu". Odpiralni časi turističnih objektov so prilagojeni turistom, ocenjujejo. Kot zgled postavijo Hišo Stare trte in Umetnostno galerijo Maribor, prva je odprta vse dni v letu, vključno s prazniki, tudi UGM je odprta v nedeljo, ob ponedeljkih pa ostaja zaprta, kar je nasploh značilno za muzeje in galerije. "Največji izziv, ki ga opažamo na zavodu za turizem, so prazne ulice v mestnem središču ob nedeljah (predvsem v popoldanskem času), ko bi kulturnozgodovinske znamenitosti skupaj z gostinskimi lokali in trgovinami lahko omogočile, da bi bilo mesto tudi ob koncu tedna bolj živahno," sklene Vesna Horvat iz zavoda.
Pritožb na delovni čas TIC nimajo
V Slovenski turistični organizaciji (STO) pravijo, da pri svojih tržno-promocijskih aktivnostih sodelujejo "z različnimi deležniki slovenskega turizma, med katere spadajo tudi občine in zavodi za turizem po državi, in so zato vsi tudi vabljeni, da sodelujejo in predstavijo svoje destinacije, turistične produkte in aktivnosti, ki jih gostje lahko doživijo pri njih".
Kar zadeva odpiralni čas in delovanje TIC po Sloveniji, v STO zatrjujejo, da niso prejeli kakšnih pritožb turistov glede odpiralnega časa. Vse glavne kulturne institucije pa da so odprte po "evropskem vzoru, odpiralni časi so primerljivi svetovnim znanim muzejem in kulturnim znamenitostim po Evropi in svetu".
Ugotavljajo tudi, da imajo slovenske turistične ikone zelo dobro organizirane in vsakodnevno delujoče TIC. Drugod se informacijske točke povezujejo na druge načine, ali s turističnimi agencijami (Novo mesto) ali pa z muzeji. Dobri primeri povezovanja so po oceni STO tudi Pivka, kjer znotraj Parka vojaške zgodovine deluje tudi TIC, ali pa tisti, kjer TIC deluje v okviru večjih turističnih objektov
(Expano v Pomurju). Ob tem pa še informacijske točke, Infomati, na destinaciji Rogla - Pohorje, ki informirajo in usmerjajo turista tudi v času, ko TIC ne delujejo.
Turisti bi radi več
Zbirke ptujskega muzeja in spodnje grajsko dvorišče, ki je pomembna razgledna točka, so v zadnjih letih postali bolj dostopni. V poletnih mesecih so se denimo tako domačini kot obiskovalci še nekaj let nazaj ob belem dnevu pogosto znašli pred zaprtimi vrati, medtem ko je zdaj v poletnih mesecih ploščad dostopna do 20. ure. Muzejske zbirke so na ogled tudi ob koncih tedna in praznikih, z izjemo 1. novembra, 1. januarja, 25. decembra in velike noči. Vendar turistična vodnica Jana Gerl, ki vodi predvsem italijanske goste, pravi, da bi zaradi dejansko povečanega interesa obiskovalcev kazalo razmisliti o čez 12. uro podaljšanem času denimo 24. decembra in 31. decembra, in tudi, ali ne bi vrat odprli vsaj za velikonočne praznike in na božič. "Dejstvo je, da so tudi v teh terminih gostje tukaj. Če ne drugega, bi bilo dobro, da je tudi na omenjene praznike zaradi razgledne točke ves dan odprto vsaj spodnje dvorišče."
Tudi v okolici Ptuja je veliko znamenitosti in zanimivosti. Če gre za vodene ali večje skupine in so kontakti javni, praviloma ni težav. Drugače je za individualne goste. Puhov muzej in etnografsko zbirko v Dravcih je po zaslugi Društva rojaka Janeza Puha in zaradi družine Korpič mogoče videti, če le nekaj minut počakaš. Na obeh točkah zagotovijo tudi zanimivo vodenje. Največji škandal pa je, da obiskovalci ne morejo videti notranjosti slovenskega baročnega bisera, dvorca v Dornavi. Če je pred leti za njegove oglede zagnano skrbel Franc Zagoršak s člani Društva za oživitev dvorca, je zdaj ogled misija nemogoče, ker ključe dvorca hranijo na ministrstvu za kulturo. Podobno je tudi z gradom Borl, ki na skalnem pomolu nad Dravo kar vabi k obisku. V obeh primerih si občini (Dornava in Cirkulane) zelo prizadevata, da bi se kaj premaknilo, a žal doslej neuspešno.
Če ni ponudbe, ni TIC
Eden najlepših turističnoinformacijskih centrov (TIC) v Sloveniji je gotovo celjski, saj ima sedež v novozgrajenem paviljonu, s katerim so zaščitili atraktivne najdbe, najdene pri prenovi mestnih tlakov. Ob odprtju se je hitro dvignil prah zaradi takrat dokaj skromnega odpiralnega časa, kar so takoj popravili. Danes odprtje prilagajajo sezoni; v začetku leta je odpiralni čas krajši, v poletni sezoni daljši, decembra, ko mesto obišče množica obiskovalcev, pa so odprti celo do 20. ure. Lani jih je obiskalo 27.770 ljudi.
Še uro dlje je poleti odprt vstop na celjski Stari grad, ki je najbolj obiskana turistična točka v mestu; lani si ga je ogledalo 65.769 obiskovalcev. Tudi decembra in januarja, ko vlada turistično zatišje, grad ostaja odprt. Zaradi kadrovskih sprememb pa bodo v Laškem z marcem precej skrajšali delovni čas Muzeja Laško. "Prej sta bila v tej enoti zaposlena dva, sedaj bo le eden, zato smo se zaenkrat odločili za skrajšan delovni čas, saj tu ni velikega povpraševanja. Za organizirane skupine pa bo muzej še naprej odprt kadarkoli," pojasnjuje direktorica TIC Laško Janja Urankar Berčon. Lani so si muzej ogledali 3703 obiskovalci, večinoma organizirane skupine. Sam TIC so obiskali 8404 gosti, od tega največ domačih. Laški TIC je sicer ob nedeljah zaprt. Izkušnje so namreč pokazale, da ga ta dan obišče le peščica ljudi, pravi direktorica, zato se jim za zdaj še ne splača urnika spremeniti. "Me sicer večkrat tudi kdo od domačinov vpraša, zakaj je tako. A najprej je treba imeti v starem mestnem jedru takšno ponudbo, da bodo obiskovalci v mesto prihajali ob nedeljah," meni direktorica. Dodaja pa, da v času, ko je tamkajšnja Thermana polno zasedena, svojo informacijsko točko s spominki postavijo tudi v njihovi avli, da se tako turistom čim bolj približajo.
Težko naletiš na zaprta vrata
Tanja Ostrman Renault, ki vodi francoske goste, pravi: "Načeloma lahko rečem, da v visoki sezoni skoraj težko naletiš na zaprta vrata, če seveda obstaja neki urnik. Drugače je pri objektih, kjer ni objavljenih obratovalnih časov in je dejansko treba prej poklicati. Čeprav so tudi svetle izjeme, kot recimo cerkvica v Hrastovljah, kjer je v visoki sezoni skoraj zmeraj nekdo tam ali pa vsaj v neposredni bližini in lahko na klic pride dejansko v nekaj minutah."
Specifična dostopnost Podzemlja Pece
Podzemlje Pece v Mežici, specifična turistična atrakcija, ki privablja vedno več gostov, se je recimo med zimskimi šolskih počitnicami poskušalo še bolj približati družinam z nižjimi cenami. "Z obiskom smo bili zadovoljni, vsak dan so prišle družine," pove direktorica Podzemlja Pece Suzana Fajmut Štrucl. Tudi sicer oglede rudnika z vlakom za nenajavljene skupine in posameznike omogočajo ob 11. uri. Več kot naključnih obiskovalcev prihaja najavljenih. "Delovni čas prilagajamo
odvisno od sezone in povpraševanja. Ko je gneča, imamo več terminov za ogled jame in obratno. Največji obisk beležimo od maja do oktobra. Ljudje nas običajno pokličejo in se za ogled najavijo. Pri nas je specifika, da moramo vedeti število ljudi, ki gredo v jamo, da potem omogočimo zadostno število vodnikov. Kadra za vodenje ogledov imamo dovolj, poleg šest redno zaposlenih nam na pomoč priskočijo še pogodbeni sodelavci," razloži direktorica. Pri vožnji s kajakom in kolesom pa je vedno potrebna predhodna najava, še dodaja.
Le pogum in vztrajanje se obrestujeta
Splet je vedno priročen, tudi TIC dostopni
V Murski Soboti je v lanskem letu TIC obiskalo 2980 ljudi, od tega je bilo 72 odstotkov domačih obiskovalcev in 28 odstotkov tujih. Okrog šestkrat ga je lani obiskala domačinka Alenka Glavač Geršanov, zaposlena v Centru za zdravje in razvoj, kjer pogosto gostujejo tuji projektni partnerji. "Pred kakšnima dvema tednoma sem potrebovala promocijski material, da sem gostom lahko predstavila regijo in Mursko Soboto, od turističnih znamenitosti do kulinarike. Do sedaj sem bila vedno zadovoljna s pomočjo, ki so mi jo na TIC nudili," je dejala sogovornica. TIC se ji zdi dostopen in uporaben. Obišče ga tudi takrat, ko potrebuje nasvete o tem, kako regijo predstaviti prijateljem iz drugih regij. Za osebne namene pa informacije o pomurskih znamenitostih, ki jih želi obiskati, in ponudbi v lokalnem okolju raje najde na spletu. V drugih slovenskih mestih pa se raje ustavi v TIC, kjer ji imajo uporabne informacije iz prve roke. Sicer pa na Zavodu za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, v okviru katerega deluje TIC, pravijo, da obiskovalci najpogosteje povprašujejo, kaj si je vredno ogledati, zanimajo jih kolesarske poti in pešpoti, izposoja koles, kje je najbolje prenočiti ter kje lahko okusijo pristno in domačo hrano.
