Jasmina Detela
Zdravstveni dom (ZD) Ravne je s slavnostno akademijo zabeležili 60 let polivalentnega patronažnega varstva na Koroškem, ki se je začelo prav v Mežiški dolini. Prva leta so patronažne medicinske sestre večinoma obiskovale le novorojenčke in porodnice, z leti se je njihova dejavnost razširila. Zdaj lahko skrbijo za vso družino od rojstva do smrti.
Ob ustanovitvi so v patronažni službi, ki je bila takrat skupna za občini Ravne in Prevalje, delale le posameznice. Danes pod okriljem ZD Ravne za patronažno varstvo v Mežiški dolini z okoli 24 tisoč prebivalci skrbi dvanajst patronažnih medicinskih sester. Vsaka je zadolžena za območje z okoli 2400 prebivalci, v povprečju obiščejo osem ali več varovancev na dan.
Včasih do varovancev peš
"Vloga patronažne službe je v okviru primarnega zdravstvenega varstva zelo pomembna, saj prinaša zdravstvene storitve v dom - v okolje, kjer se življenje začne in velikokrat tudi konča," je povedal direktor ravenskega ZD Stanislav Pušnik. Poklic diplomirane medicinske sestre v patronažni službi je zaradi načina dela zanimiv in privlačen, dodaja, kadrovskega primanjkljaja na tem področju nimajo.
Zadovoljen s storitvami
Obiskov patronažne sestre je že dobro vajen Janko Kokal z Raven na Koroškem, ki že več desetletij pogumno prenaša mnoge zdravstvene težave. "Uporabnik sem že več kot 30 let, s storitvami sem vedno zelo zadovoljen. V tem času se je zamenjalo že več patronažnih sester, vse so bile zelo prijazne. Prihajajo po potrebi, odvisno od težave. Pridejo mi odvzet kri, mi dajo infuzijo ali injekcijo, da mi ni treba v ambulanto. Zelo vesel sem, da me zadnje obdobje obiskuje hčerka Bojana Vrhovnik, ki je zaposlena v ravenskem zdravstvenem domu."
Problemi naj ostanejo pred vrati
Delo patronažnih sester in tehnikov obsega širok nabor obveznosti, pogosto je precej stresno, saj v domove varovancev vstopajo tudi ob težkih trenutkih, ljudje jim zaupajo svoje stiske in probleme.
Kako to zmorejo? "Delo z dojenčki je čudovito, tam zmoreš vse. Dela z umirjajočimi pa se človek tudi navadi. Prvič je najhuje, tolažiš svojce, jim svetuješ glede prehrane umirajočega. V službi mi je na rokah umrla starejša gospa, tisti dan je bil stresen. Ob takih dogodkih je prav, da se pogovoriš s sodelavko in se posvetiš sam sebi. Prav vsaka smrt se te dotakne. Pomembno je, da to vzameš kot del življenja," svojo izkušnjo strne nekdanja dolgoletna vodja patronažne službe Berta Jež. Pri delu z ljudmi je treba ohraniti profesionalno distanco. "Pomembno je razmejiti službo in osebno življenje in problemov ne nositi domov, ker jih potem tudi ponoči ne odpraviš. Izbrati si moraš tak način dela, da ne izgoriš," še opozarja.
