Urška Polanc
Te dni v Radljah gostijo jubilejno konferenco združenja Pro Silve ob tridesetletnici ustanovitve, Franjo Pahernik je bil namreč eden od pionirjev sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki ga združenje popularizira, te dobre prakse gospodarjenja s pohorskim gozdom pa želijo med praznovanjem tudi prikazati. Pohvalijo se lahko z znanimi Pahernikovimi gozdovi, dediščino preudarnih lastnikov gozdov, ki pa jo bodo v občini še oplemenitili s Centrom sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, paviljonom Pro Silve.
"Zakaj ne bi bila Slovenija kot ena od ustanoviteljic Pro Silve tista, ki bi naredila korak naprej v kontekstu spoznavanja ljudi s sonaravnimi in trajnostnimi gospodarjenji z gozdovi," je Alan Bukovnik, župan Radelj, načel vizijo centra, začetek oziroma idejo, ki so jo te dni pokazali javnosti. Skupaj s Koroškim pokrajinskim muzejem so v torek že otvorili del stalne razstave, ki bo kasneje zasedala večji del radeljskega dvorca, na novo bodo zgradili paviljon, ki ga bodo namenili strokovnjakom iz slovenskega in tujega prostora.
Predavanja tujih strokovnjakov
V konferenčnem delu so predavali tudi trije ugledni tuji strokovnjaki. Klaus Puetmann iz ZDA je predstavil najnovejše raziskave na področju ekološkega gozdarstva, razvoj novih načinov nege gozdov je razkril švicarski raziskovalec Peter Ammann, predavatelj iz Portugalske Joao Paulo Fidalgo Carvalho, ki je usmerjen v sonaravno gospodarjenje z mediteranskimi in tropskimi gozdovi ter je dobro seznanjen s stanjem v Braziliji, pa je opravil anketo, s kakšnim deležem gozdov v Evropi gospodarijo po načelih Pro Silve.
Sonaravni bolj odporni na spremembe
"Vsi opažamo, da so v svetovnem merilu z gozdovi vedno večje težave, po eni strani gre za vpliv okoljskih sprememb, po drugi pa zaradi naših načinov, predvsem eksploatacijskega gospodarjenja, ki v svetu še vedno prevladuje. Pri združenju Pro Silva se zavzemamo za mešane, sonaravne gozdove, za katere raziskave in izkušnje kažejo, da so bolj odporni na okoljske spremembe in po ujmah hitreje okrevajo," je povedal prof. dr. Jurij Diaci, predsednik Pahernikove ustanove in član upravnega odbora Pro Silve. Robert Režonja, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na kmetijskem ministrstvu, pa je poudaril, da je po izkušnjah z ujmami v minulih letih trdna usmeritev vlade, da tudi v prihodnje ravnamo sonaravno tako z gozdom kot tudi z ostalimi naravnimi sistemi.
Potrebni so skupni projekti raziskovalcev in praktikov
Dobro vpliva na zdravje
Anton Lesnik, predsednik združenja Pro Silva Slovenija, poudarja še drugačne potrebe ljudi po gozdu, ne več zgolj klasične, materialne. Gre predvsem za socialne funkcije gozda, na katere na konferenci opozarjajo s predstavitvijo centra za sonaravno gospodarjenje z gozdovi, tematskih pešpoti in gozdne pedagogike. "Vedno več ljudi živi v mestih, to življenje je stresno, prinaša različne tegobe, tudi zdravstvene. Tu bom omenil Japonsko in Južno Korejo, kjer veliko vlagajo v gozdarstvo s pomočjo zdravstvenega sistema, saj so ugotovili, da gozd izredno dobro vpliva na fizično in psihično zdravje ljudi. Poleg socialne in zdravstvene funkcije je tu še rekreacijska, nabiralna, turistična funkcija," je povedal Lesnik. Obenem poudarja, da se na tem mestu odpira več vprašanj, na katera bo mogoče odgovoriti le s pomočjo znanstvenih raziskav: "Na splošno že lahko rečemo, da gozd dobro vpliva na nas, a zanima nas, v kakšni meri, kakšen gozd, v katerem letnem času, delu dneva."
