Urška Polanc
O (raz)dejanju leta, poplavah, so večplastno - za nazaj, za sedaj, zlasti pa za naprej -, debatirali na okrogli mizi Poplave in EU pomoč. Prisluhnili so tudi osebnim zgodbam pripadnikov intervencijskih enot in se razveselili Sloveniji odobrenih sto milijonov evrov predplačila iz solidarnostnega sklada EU. S Slovenijo kot hudourniško državo, kjer se je letos razgalilo dolgoletno zanemarjanje hudournikov, je debato odprl Jošt Sodnik, strokovnjak s področja urejanja hudournikov, povirij in vodotokov, direktor podjetja Tempos in predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. "Vsakemu je jasno, da če imaš avto, moraš zanj skrbeti, potrebno je menjati gume, brisalce, olje - enako je pri vodni infrastrukturi. Če izgradiš pregrado, je ne moreš potem sto let pustiti, da stoji sama zase. Potrebno jo je vzdrževati, prav tako struge. To smo mi pozabili. Ti odstotki vlaganj, ki so potrebni v vodno infrastrukturo, so bili bistveno prenizki," razmišlja. Da so ukrepi zdaj po ujmi, ko je bilo prizadete od 25 do 30 odstotkov države, velik zalogaj za vse vpletene, priznava, a hkrati opozarja, da je tu spet zamuda s strategijo, prioritetami. "Hudournike bi morali reševati v interakciji s cesto, kje vključevati vodarje, kje geologe. To je stvar, ki jo pogrešam, saj trenutno vsak rešuje svoje probleme, nihče pa ne ve dobro drug za drugega. Ključno je je razdeliti pristojnosti, da se ve, kdo kaj dela," je med drugim povedal.
Večje plazove naj prevzame država
Katarina Žibret, geologinja, strokovnjakinja s področja plazov, zaposlena na Gradbenem inštitutu ZMRK, ki deluje tudi v tehnični pisarni v Črni na Koroškem na terenu opaža veliko razpokanih gozdnih vlak, ki niso vzdrževane, opozarja pa tudi na premalo ozaveščenost ljudi. "Ko ob svoji hiši nasujejo kakšen material in ne naredijo ustreznega odvodnjavanja, jim tisti del splazi, pregleda ni tudi na kmetijskih zemljiščih,travnate površine, ni pregleda," je povedala. Da kot geologi v tehnični pisarni pomagajo s svetovanjem, kjer se kakšni plazovi še ne rešujejo, pripravijo projektno nalogo, kaj je smiselno izvesti, predlagajo sanacije, je razložila. Kjer sanacija že poteka na drugi strani opravijo recenzijo, podajo drugo mnenje. "Naša naloga ni, da upočasnjujemo zadeve, ampak izvajamo strokovni nadzor, da ne bi prišlo do kakšnih napak," je povedala. Težavo vidi, ko so na terenu denimo stroški povezani z vrtanjem 80 metrskih vrtin, kar si občina s svojim proračunom ne more zagotoviti, zato se trudijo, da bi večje plazove dali v reševanje državi in ne občini.
Tudi Romana Lesjak, županja občine Črna na Koroškem, je poudarila, da bodo vztrajali pri tem, da plazove prevzame država: "Ko govorimo o plazovih malo večjih razsežnosti, govorimo takoj o milijonu, milijonu in pol sredstev, kar pa si občina več ne more privoščiti. V tem primeru bi ti milijoni, ki smo jih zdaj prejeli na zalogo, skopneli samo na treh plazovih." Strinja se s strokovnjakoma o zamujenih priložnostih in poseganju v naravo brez strokovnega mnenja. Okoli 60 poplavljenih hiš, največ v Črni je obiskal David Božiček, ki spremlja škodo in sanacijo v poplavljenih objektih kot magister raziskovalec na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. "Ukvarjam se s tem, kako te hiše posušiti. Škoda je precejšnja. Zelo odvisno pa je tudi od same hiše, situacije. Nesrečno naključje je, da je pri tistih, ki so mogoče več vlagali v hiše, škoda večja. Pa tudi da je škoda skrita. V prvih dveh tednih se odstrani umazanija, hiša očisti, na prvi pogled izgleda suho, a je lahko v hiši še več litrov vode," opozarja.
Tu je prva tretjina pomoči EU
Da so bili pri Europe direct Koroška tudi nekoliko vizionarski, ko so okroglo mizo priredili ravno na dan, ko je sama lahko prišla s sto milijonskim kovčkom, je bila uvodoma hudomušna Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen tako drži svojo obljubo, da nanje ne bo pozabila, je spomnila. Glede sredstev iz solidarnostnega sklada EU, iz katerega lahko Slovenija pričakuje skupno do 400 milijonov evrov - predplačilo v višini sto milijonov evrov je bilo odobreno v sredo -, je dejala, da se je komisija za ta sredstva res potrudila. Črnjanom in ostalim je povedala še, kako vidno pretresena je bila predsednica Evropske komisije po obisku v Črni. Ob grozi, kaj se je zgodilo, pa je bila vidno navdušena nad solidarnostno pomočjo ljudi: "Kako en drugemu pomagate - od od gasilcev, vojske, policije, sovaščani. Dejala, kako lepo je bilo to videti." Bolj ali manj lepe osebne zgodbe pa so zbranim pripovedovali Matej Kramberger in Gvido Jančar iz PGD Črna na Koroškem ter koroški gorski reševalec Peter Naglič. O tem, kako težko je bilo, ko poplavilo gasilski dom in so izgubili vse komunikacije, o sreči v nesreči in stresu ob tem, ko niso mogli pomagati, je v zgodbi strnil Kramberger. Jančar je med drugim izpostavil, da je bila ob njihovi pogosti hoji po robu največja zmaga, da v teh poplavah niso izgubili kakšnega krajana in reševalca, Naglič pa je orisal filmsko, spektakularno reševanje v ekstremnih razmerah, ko so bili sposobni premagati vse ovire in se znašli tudi tako, da so namesto čelade poškodovancu na glavo poveznili kar skledo, še malo prej polno z arašidi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
