V Mežiški dolini se še vedno tudi z jumbo plakati oglašuje prodaja zemljišča in objekta nekdanjega skupnega Javnega komunalnega podjetja (JKP) Log, ki je nekdaj skrbelo za komunalno dejavnost po vsej Mežiški dolini. Občine so javno komunalo razkosale že pred časom, zato je prišlo na mizo tudi vprašanje razdelitve še obstoječega premoženja med tremi občinami - Ravne, Prevalje in Črna. Od letošnjega 1. aprila je dokončno izvajalec zbiranja in odvoza odpadkov za te kraje podjetje Kocerod iz Mislinjske Dobrave, uprava JKP Log pa se je iz Dobje vasi preselila na pokopališče Barbara.
JKP Log je zato 26. januarja objavil dve javni zbiranji ponudb - za prodajo poslovnega kompleksa s pripadajočimi zemljišči, kar pa je med prazniki dokončno propadlo, kljub temu da je bil denar potencialnega kupca že na mizi. Šlo je za tri dele, zemljišče (površine 6450 kvadratnih metrov) in precej dotrajane objekte (površine 1300 kvadratnih metrov) ter ločeno še manjši zemljišči - 2680 in 1235 kvadratnih metrov. "Vodstvo JKP Log je presodilo, da je obstoječa površina preobsežna za dejavnosti, ki jih podjetje še opravlja po izstopu občine Mežica, delnem prenosu dejavnosti občine Ravne na svoje komunalno podjetje in prenosu dejavnosti ravnanja s komunalnimi odpadki na Kocerod, d.o.o. V skladu z navedenim se je odločilo za odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja," je bilo obrazloženo v gradivu za občinski svet občine Ravne.
Hapro ponudil 766.000 evrov
Na razpis sta prišli dve ponudbi podjetij, in sicer neposrednih sosedov Loga v Dobji vasi: proizvodnega podjetja Hapro, d.o.o., in podjetja Slemenšek, gradbeno podjetje, d.o.o., ki bi želeli razširiti gospodarsko dejavnost. "Mi smo bili zainteresirani za ta nakup, dali smo ponudbo za največji del s halo vred, ampak je konkurent šel z višjo ceno, kandidiral pa je tudi za celotno območje," je potrdil prokurist podjetja Marjan Slemenšek iz podjetja Slemenšek, zato je ostal v igri le Hapro, ki je tudi edini pristopil k pogajanjem. Prišlo je celo do dogovora o ceni, izpogajana dosežena cena za največji del je bila 593.800 evrov, s preostalima zemljiščema vred pa je kupnina znašala 766.000 evrov, a se je nato zataknilo. S prodajo bi morala soglašati le še Občina Ravne, ki ima 55-odstotni delež v JKP. Kot je na seji občinskega sveta dejal ravenski župan Tomaž Rožen, se druge občine "s tem sploh ne bodo ukvarjale, saj je odločilna beseda z večinskim deležem na Ravnah". Pred tem razpisom pa da so bile že opravljene tudi različne cenitve, zato naj bi zdaj s poizvedovalnim javnim razpisom ugotovili, kolikšna bi sploh lahko bila realna tržna cena in ali je kdo to pripravljen kupiti. Hapro je to vsekakor bil, saj je bilo že vse pripravljeno za nakup.
Po že izpogajani ceni so ravenski občinski svetniki desnice, a tudi levice bili proti, češ da je treba ponovno premisliti
Kacil: "Otročja politika"
In čeprav so strokovne službe svetnikom pripravile predlog, naj se s prodajo strinjajo, so ga na izredni seji večinsko (z 12:8) zavrnili. Razprava je bila sicer kratka. Predlog je najprej podprl predsednik odbora za gospodarstvo, urejanje prostora in infrastrukturo, svetnik Jože Kacil (Lista Rožen), ki na skupščini Loga zastopa občino s sugestijo, da se pridobljen denar vloži v drugo lokacijo JKP Ravne ob čistilni napravi na Dobrijah, ki jo občina že ima, na sedanji lokaciji pa se bodo lahko ustvarjala nova delovna mesta. Odločno proti pa je bil svetnik SDS Milan Škafar, ki je menil, da se ne mudi in da je treba prej ugotoviti, ali občina to, kar se prodaja, potrebuje ali ne, saj je novo JKP Ravne raztreseno na več lokacijah, da zato dela dražje, saj je slabše organizirano, kot če bi bilo na eni lokaciji, in to prav na tej, ki se prodaja, kjer vidi možnost širitve JKP Ravne. Načinu prodaje je nasprotoval Štefan Šumah (SDS), z leve strani se ni oglasil nihče, a končni rezultat glasovanja kaže, da so ob večini svetnikov SDS (stranka ni bila povsem enotna) predlogu nasprotovali tudi drugi, in sicer enotno svetniki SD, ki sta jim pomagala vsaj še svetnika Levice in SMC. Kacil je za Večer dejal, da gre za "otročjo politiko", je pa na skupščini Loga glasoval skladno s sklepom občinskega sveta, četudi je sam prodajo na seji podprl, podpiral pa jo je tudi župan Rožen.
Župan ne vidi nezaupnice, le nasprotovanje
Glede na to, da so svetniki povozili koncept prodaje, stališče župana in občinskih strokovnih služb, nas je zanimalo, kako na dogajanje gleda župan in ali rezultat glasovanja vidi kot nezaupnico. "Rdeča nit razlogov proti je bila, naj občina to zemljišče pridobi in ga uporabi v bližnji prihodnosti za drug namen. Med temi so omenjali uporabo za JKP Ravne ali druge namene, hkrati pa so bili pomisleki tudi glede načina prodaje, ker bila je ocena, da bi morali pred postopkom prodaje o tem povprašati občinski svet. Ni ravno nezaupnica, to pač pomeni glasovanje v nasprotno smer. Bili so proti temu, kar smo navajali v pisnem gradivu, da je to zemljišče, ki za obstoječe funkcioniranje komunalnih dejavnosti ni potrebno, da imata sam objekt in zemljišče visoke stroške in da je ponudba, pridobljena za razvoj gospodarske družbe na tej lokaciji," je dejal Rožen.
A zakaj so potem sploh šli v razpis in ali bodo, če Občina Ravne želi pridobiti vsa zemljišča, sedaj izplačali druge soustanovitelje? "Razpis je bil zato, ker smo se župani, predstavniki občin, s tem strinjali. Zdaj bo šla zadeva v drugo smer, da bo to pridobila Občina Ravne, za kar so potrebne cenitve in kalkulacije. Iskali bomo pravni način, kako pridobiti to lokacijo. Razpis je sicer možno tudi ponoviti, ampak bi moral pred novim poskusom občinski svet spremeniti sklep na podlagi novih dejstev," je pustil odprta vrata Rožen.
Maček ušel iz žaklja
Ponudnik Milan Pristovnik, lastnik podjetja Hapro, za zdaj propadlega poskusa nakupa ne želi komentirati, Marjan Slemenšek pa je dejal, da bi se - če bi morebiti prišlo do ponovnega razpisa - ponovno prijavil.
Le kaj naj si ob tem mislijo podjetja, ki zastavijo poslovno strategijo, pristopijo k pogajanjem, saj so vlečena za nos? "To je malo težje trditi, vedelo se je namreč, da je razpis za ponudnika nezavezujoč. Na občinskem svetu je bil predstavljen tudi argument širitve gospodarske družbe, ampak to pač ni prevladalo," odgovarja Rožen. Direktorica JKP Log Marjetica Tasič Bukovec pa: "V zvezi z neprodajo objekta, ki pomeni velik strošek, iščemo rešitev v smeri oddaje poslovnih prostorov v najem, kakšna bo prihodnost objekta JKP Log, pa je odvisno od odločitve lastnikov."
Podjetniki s Koroške Šarca seznanili s težavami zaradi vračanja državne pomoči
Predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec se je sestal s predstavniki GZS Koroške gospodarske zbornice in območnih obrtno-podjetniških zbornic. Trenutno je največ težav zaradi epidemije in z zaprtjem nekaterih dejavnosti, težave se pojavljajo tudi v zvezi z vračanjem državne pomoči, je v izjavi za medije dejal Šarec.
"Tisti, ki je za nekaj odstotkov presegel promet, če je vmes delal, ima zdaj toliko več za vrniti," je eno od trenutno večjih težav nekaterih podjetnikov po pogovorih z njimi izpostavil Šarec.
Boji se, da bodo ljudje zapirali svoje dejavnosti in da se po koncu epidemije covida-19 zlasti v turistični dejavnosti, gostinstvu in še nekaterih drugih storitvenih dejavnosti ne bo našlo ne kadra ne volje za nadaljevanje posla.
Glede na to, da kot opozicija po Šarčevih besedah pri pripravi osmih protikoronskih paketov niso bili nikoli slišani, so tudi zdaj, ko vlada med drugim načrtuje posebno pomoč gostinstvu in turizmu, nekoliko pozorni na to, "kaj bodo zdaj pripravili, da se ne bo zgodilo spet, da bo en kup nezadovoljnih ljudi, da se bo na papirju govorilo o nekih silnih milijonih in evropskih milijardah, na koncu pa tega ne bo". To je po njegovih besedah tudi bistvena tema pogovorov, ki jih ima na terenu. (STA)