Pri Bratuškovi upoštevali Bertonclja

Potem ko je ministrstvo za infrastrukturo (MZI), ki ga vodi Alenka Bratušek, julija potrdilo investicijski program za odsek hitre ceste Velenje jug-Slovenj Gradec, je hkrati pripravilo tudi poroštveni zakon za projekt tretje osi skupaj s projektom drugega tira. V medresorskem usklajevanju pa se je začelo zapletati, saj sta ga tako minister za finance Andrej Bertoncelj kot vladna služba za zakonodajo ocenila kot pomanjkljivega. Celotna investicija v tretjo razvojno os je sicer v predlogu poroštvenega zakona po tekočih cenah ocenjena na 1,429 milijarde evrov s predlogom poroštva za to investicijo v višini 714 milijonov evrov. Tretja os je razdeljena na 4 odseke (dva do Bele Krajine in dva do Koroške), pri čemer pa sta bila doslej izdelana samo dva investicijska programa, zato je Bertoncelj dejal, da "bianco menic ne bo podpisoval".
Odgovornost za "mačka v žaklju" in vmesno izgubo časa je očitno v vladnih vrstah. Na ministrstvu za infrastrukturo smo zato naslovili vprašanja, ali so predloge finančnega ministrstva upoštevali in kdaj bi poroštveni zakon, ki je pogoj za začetek del, vendarle lahko bil sprejet na vladi in naprej v državnem zboru. Iz službe za odnose z javnostmi so sporočili, da bo ministrstvo predlog zakona o poroštvu pripravilo in ga predložilo vladi v obravnavo "v najkrajšem možnem času. Upoštevane so bile vse bistvene pripombe ministrstva za finance, zlasti glede sprejetih investicijskih programov. Tako sta v predlog zakona vključena samo tista projekta na 3. razvojni osi, za katera je sprejet investicijski program."

Neuradno: Dars v sektorju država

Po neuradnih informacijah, uradne potrditve ni bilo mogoče dobiti, pa je vlada včeraj na zaprtem delu sprejela mnenje Statističnega urada RS, da Družba za avtoceste (DARS) pod pogoji, kot sta opredeljena projekt tretja os in poroštveni zakon, zapade v sektor države, kar je bil drugi dvom finančnega ministrstva in vladne službe za zakonodajo. S finančnega ministrstva so tedaj sporočili, da bi se javni dolg pod predstavljenimi pogoji povečal za sedem odstotnih točk, njihova naloga pa je pogledati, ali je predlog skladen z javnofinančnimi predpisi in kakšne javnofinančne učinke ima. Spet neuradno - pa naj vsebina mnenja ne bi ovirala procesa nadaljnjega odločanja na vladi in nato med poslanci v parlamentu.

Prva lopata s poroštvenim zakonom

Glede na prizadevanja koroške in savinjsko-šaleške regije, podprte s podpisom protokola z državo, nas je seveda zanimalo tudi, ali se bi gradbena dela na trasi kljub vsemu letos vendarle lahko začela, saj je Dars medtem že pognal razpis za izvedbo del na odseku Gaberke, gradbinci pa so tudi poslali prijave in pokazali interes. "Čeprav gradnja odseka hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki ga Dars prične na prioritetni lokaciji, predstavlja parcialni pristop v investicijskem obsegu, za katerega ni potreben poroštveni zakon, se gradnja tudi na tej lokaciji ne more pričeti brez poroštvenega zakona. Investicija na lokaciji Gaberke predstavlja zgolj dobra dva odstotka vrednosti investicije celotnega odseka, vendar je treba zapreti finančno konstrukcijo za celoten odsek Velenje-Slovenj Gradec, saj bo le tako cesta služila svojemu namenu. Investitor si ne more privoščiti, da bi zaradi nezagotovljenih sredstev zgradil le priključek Gaberke in nato investicijo upočasnil ali jo celo ustavil," pravijo na MZI.
Kljub zapletom pri načinu financiranja sicer še vedno menijo, da projekt poteka skladno z dogovorjeno dinamiko. Glede na nezadovoljstvo v prometno odrezanih regijah (kot je znano, je Mladinska iniciativa za 3. os ob podpori občin in gospodarstva za 17. oktober v Ljubljani napovedala protest pred vlado) pa dodajajo, da imajo državljani pravico do zborovanja, in če organizatorji ocenijo, da je v prid projektu, protestu ne nasprotujejo.