Projekt vodooskrba: Po zapletih podaljšali rok izvedbe

Nemalo zapletov je že bilo pri 50 milijonov evrov vrednem projektu vodooskrbe v zgornji Dravski dolini, skupnem projektu petih občin - Mute, Vuzenice, Radelj ob Dravi, Podvelke in Dravograda -, ki ga sofinancirata država in evropski kohezijski sklad. Več nesoglasij je bilo med občinami, ki so projekt želele (pre)pozno spreminjati, s prstom so kazale tudi na državo. Težave so se še stopnjevale, vrhunec je bil maja lansko leto, ko je glavni izvajalec del, družba Riko, zaradi neplačil zapustil gradbišča. Ta še vedno samevajo, a zdaj zaradi zimskih razmer, so nam pojasnili na Občini Dravograd, ki je kot vodilna občina pri projektu z družbo Riko pogodbo podpisala marca 2016. Ker bi morali dela dokončati do 30. novembra 2019, so občine že lani zaprosile za podaljšanje roka oziroma spremembo odločitve o podpori ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki jim je tudi ugodilo. Letos so prejeli sklep o podaljšanju do 30. septembra 2021. Z ministrstva so nam sporočili, da so z izdano spremenjeno odločitvijo o podpori do omenjenega datuma podaljšali upravičenost izdatkov. Trenutno pripravljalo še aneks k pogodbi o sofinanciranju operacije, ki vsebuje novelirano dinamiko izplačil.

Zakaj težave s plačili izvajalcem?

Razkopane ceste in prazna gradbišča, ki so povezana tudi s projektom vodooskrbe, so med prebivalci Dravske doline, posebno v Radljah ob Dravi, povzročili slabo voljo, porodila so se mnoga vprašanja, interpretacije vzrokov, predvsem županov, so (bile) različne. Občina Dravograd pojasnjuje: "Razlog za mirovanje na gradbiščih je bilo neredno plačevanje računov izvajalca, vzrok za nastalo situacijo pa so bila neredna izplačila sofinancerja, to je MOP. Občine so svoje obveznosti do izvajalca urejale v roku. Trenutno čakamo na odobritev MOP za zadnjo situacijo za mesec oktober." Večkrat so župani pojasnjevali, da je kriva država, saj med drugim več mesecev ni deloval državni sistem e-MA, ki je vzpostavljen za oddajo zahtevkov za izplačila za projekte, sofinancirane iz evropskih sredstev. Zaradi tega naj bi prihajalo do zamud pri plačilu izvajalcem del, ob tem pa so nastajale zamudne obresti. Na MOP odgovarjajo: "Informacijski sistem organa upravljanja - eMA v konkretnem primeru ni bil vzrok za zamude in zamudne obresti. Upravičenec oddaja zahtevke za izplačilo v informacijski sistem - eMA. Ministrstvo za okolje in prostor v vlogi posredniškega organa pred izplačilom sredstev EU opravi kontrolo vsebine zahtevkov in jih odobri, ko so ti popolni, pravilni ter skladni s področno zakonodajo. V konkretnem primeru oddanega zahtevka zaradi neskladnosti z zakonodajo iz področju javnega naročanja ni bilo moč odobriti." Dodajajo še, da je upravičenec, to je občina Dravograd, v vmesnem času ugotovljeno neskladnost odpravila s sklenitvijo dodatka k pogodbi o izvedbi, sklenjeni med naročnikom in izbranim izvajalcem.

Revizija in novi vodja

Da izvajalec ne izvaja več gradbenih del v okviru operacije Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 3. sklop, kot se projekt uradno imenuje, čeprav pogodbena dela še niso zaključena, je novembra lani z revizijo ugotovil tudi urad za nadzor proračuna. "Posredniški organ MOP nam je v odgovoru na osnutek poročila pojasnil, da je zaustavitev del izvajalca in partnerjev posledica nerednega plačevanja izstavljenih računov s strani Občine Dravograd. Zahtevki za izplačilo, ki jih pripravi upravičenec in posreduje na posredniški organ v kontrolo ter izplačilo, so pogosto nepopolni in nepravilni, kar pripelje do počasnejšega izplačevanja sofinancerskih sredstev in posledično do težav upravičenca pri plačilih izvajalcem," so zapisali v uradu. So pa župani vseh občin, ki so tudi v projektnem svetu, v decembru za novega vodjo projekta imenovali Klemna Markoto. Marko Verčnik, ki je prej vodil projekt, je namreč novembra lani podal pisno izjavo o odpovedi delovnega razmerja na dravograjski občini iz osebnih razlogov. Trimesečni odpovedni rok mu poteče 15. februarja.