Koroški župani so se na seji sveta koroške regije dogovorili, da bo Zdravstveno reševalni center Koroške (ZRCK) sklical sestanek z vsemi direktorji koroških zdravstvenih domov in bodo skupaj pripravili predlog mreže dežurstev za celotno regijo. Predvidoma prihodnji petek bodo župani znova razpravljali o nujni medicinski pomoči (NMP) na predbolnišničnem nivoju, na sejo pa povabili tudi predstavnika ministrstva za zdravje, kjer so že pripravili usmeritve glede zagotavljanja dežuranja.
Koroški župani zagovarjajo obstoječi sistem NMP
Spomnimo, da se je letos zapletlo predvsem pri delu slovenjgraškega urgentnega centra, kamor so po večini vključeni le družinski zdravniki slovenjgraškega zdravstvenega doma, ki so zaradi preobremenjenosti v aprilu napovedali preklic soglasij za nadurno delo. Rešitve zdaj gredo v smeri, da bi v urgentnem centru delala dva zdravnika (poleg zdravnika v ambulanti še zdravnik, ki bo pokrival nujne intervencije na terenu), v delo pa se bodo vključevali zdravniki iz celotne Koroške, tudi koncesionarji.
Župani so pri tem izpostavili, da mora biti NMP enakomerno razporejena med vse prebivalce koroške regije. Obstoječi način njenega delovanja, ki je na Koroškem unikum, zagovarja tudi ravenski župan Tomaž Rožen. "Na koncept poenotenja ne pristajamo," je dejal Rožen.
Zdravstveno reševalni center Koroške izpolnjuje pogoje za priključitev k dispečerski službi zdravstva Maribor
Tudi župani podpirajo novogradnjo
Direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre je županom povedal, da nacionalni razvojni program ne predvideva več naložbe v novo stavbo, ki bi jo zgradili na lokaciji dotrajanega kirurškega bloka. Potrebujejo tudi politično pomoč, da se investicija vrne v nacionalni program. Župani so ustanovili posebno delovno skupino, ki bo spremljala ta projekt. Prevaljski župan Matic Tasič je dejal, da bo delovna skupina, podobno kot pri projektu tretje razvojne osi, vršila dnevni oziroma sprotni pritisk na odgovorne: "V to zgodbo moramo iti, v nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da bomo spet kaj izgubili. Bolnišnico želimo ohraniti celovito."
Po grobih ocenah je naložba vredna med 35 do 40 milijoni evrov. Nujna je v prvi vrsti zato, ker je obstoječi kirurški blok dotrajan, stavba oziroma njeni temelji se posedajo, prav tako je zelo drago njegovo vzdrževanje. Po načrtih bi na območju nekdanjega "kloštra" zgradili nadomestni objekt. V njem bi bili začasni hospitalni prostori za kirurgijo, ortopedijo, travmatologijo in negovalni oddelek. Kirurški blok bi medtem porušili in zgradili nov objekt, v njem bi dobil prostor tudi oddelek za interno medicino, da bi bile vse stroke združene na enem mestu. V prej omenjenem nadomestnem objektu pa bi po selitvi pacientov nazaj v novogradnjo uredili ambulante.