Skrb za starejše v projektu na Ravnah: dobre izkušnje ob oskrbi in občutku varnosti

Zadovoljni z novimi spoznanji o potrebah na terenu so izvajalci in uporabniki 1,7 milijona evrov vrednega pilotnega projekta s področja dolgotrajne oskrbe, ki je na Koroškem potekal zadnji dve leti. Zdaj se zaključuje, zato (brezplačnih) storitev za okoli 96 uporabnikov, ki jih trenutno še koristijo, konec septembra ne bo več. Novih sredstev trenutno ni, a se po besedah Klavdije Kobal Straus, v. d. generalne direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje, testirani predlogi, storitve iz pilotnega projekta, kažejo tudi v predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta naj bi naslavljal vse izpostavljene izzive.

Rešitve, ki odgovarjajo na potrebe ljudi

"Rešitve, ki jih je koroški dom starostnikov testiral, so rešitve, ki odgovarjajo na potrebe ljudi. Marsikdaj se v javnosti kohezijskim projektom očita, da so namenjeni študijam, raziskavam, pri tem projektu pa so bili ti le posredni, prišli so iz rešitev, ki so bile namenjene neposredno ljudem," je povedala Kobal Strausova in še dodala, da zdaj v Sloveniji vemo, kaj kot družba potrebujemo takrat, ko več ne zmoremo samostojno poskrbeti zase. "Projekt je pustil sled, ki se odraža tudi v predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega vemo, da je nujen. Zanj iskreno upamo, da bo v čim krajšem možnem času tudi sprejet," je še dodala. Medtem pa se direktor Koroškega doma starostnikov Dravograd - Črneče Srečko Mlačnik sprašuje, ali bodo izkušnje iz projekta lahko prenesli vsaj v izvedbene akte o dolgotrajni oskrbi, če ne v sam zakon. Da bodo sami predlagali nujnost enotne vstopne točke, katere namen je centralizacija vseh informacij, ki jih uporabniki potrebujejo, je povedal med drugim.

Krepitev storitev v domačem okolju

Pri projektu je s Koroškim domom starostnikov iz Črneč sodelovalo več partnerjev s področja zdravstva in sociale, testirali so veliko predlogov rešitev, med drugim enotno vstopno točko, novo ocenjevalno orodje za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe in nove storitve. "To je bil eden težjih, bolj obsežnih projektov, sodelovalo je šest občin, 33 partnerjev in 20 zaposlenih," je povedala Marjana Kamnik, vodja pilotnega projekta. Prejeli so več kot 600 vlog za oceno upravičenosti, 466 uporabnikov je bilo skupaj z izobraževanji in usposabljanji vključenih v program, pri 200 pa so redno izvajali storitve. Kot posebnost projekta je izpostavila usposabljanje neformalnih oskrbovancev. V času pilotnega projekta so usposobili 82 neformalnih oskrbovancev, ki pomagajo pomoči potrebnim svojcem pri oskrbi v domačem okolju.

Pomoč le tipko stran

Veliko je na Koroškem težko dostopnih delov, kjer živijo tudi starejši, ugotavlja socialna delavka Urša Zih, ki je sodelovala pri vzpostavitvi e-oskrbe. Okoli 30 uporabnikov je lahko tako ob stiski pritisnilo na tipko, ki so jo nosili okoli vratu, zapestja, in tako doseglo zvočnik centrale. Uporabniku Antonu Tretjaku iz Tolstega Vrha, med drugim sladkornemu bolniku, je ob prehranjevanju postalo slab. Ker sam ni mogel povedati, kaj je narobe, dosegli niso niti svojcev, so avtomatsko do njega poslali reševalce, ki so bili pri njem v petnajstih minutah. "Na srečo se je dobro končalo, vprašanje pa je, kaj bi bilo, če ne bi koristil e-oskrbe," je povedala Zihova. V približno enem letu, ko so izvajali projekt, je bilo več intervencij, nekaj jih pomoči niti ni potrebovalo, a so se počutili bolj varne. Do sedaj je bila storitev preko projekta brezplačna, zdaj pa bodo za vse, ki izpolnjujejo pogoje - vsi prihajajo z Raven na Koroškem -, subvencijo uredili preko občine z razpisom.