Jasmina Detela
Na spletni strani slovenjgraške mestne občine so objavljeni rezultati vzorčenja rastlin, tal in zraka ob škropljenju hmelja, ki ga je letos poleti v okolici Slovenj Gradca opravil nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Maribora. Iz njihovih ugotovitev je razvidno, da večjega zanosa škropiv v bližjo okolico tretiranih površin ni bilo.
Izboljšati komunikacijo med vpletenimi
Vzorčenje je bilo opravljeno v začetku avgusta na štirih lokacijah, v Podgorju, Šmartnem pri Slovenj Gradcu, na Ozarah in v Pamečah (zadnji dve sta bili kontrolni lokaciji). Analizirali so osem vzorcev rastlin, 5 vzorcev tal in en vzorec zraka. Kot je razbrati iz poročila, so bile izmerjene koncentracije analiziranih parametrov zelo nizke. Rezultati se nanašajo na konkretno škropljenje, uporabljeno škropivo, koncentracijo aktivne substance, način škropljenja izvajalcev, vremensko situacijo in lokacijo vzorčenja. Rezultati potrjujejo, da ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov in primernih vremenskih pogojih do zanosov škropiva ne prihaja. Podobno ugotavljajo tudi rezultati iz uradnega nadzora, ki ga vsako leto pri hmeljarjih izvaja inšpektorat za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Ravenska enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je opravila vlogo koordinatorja vzorčenja. Matej Ivartnik pojasnjuje, da to še ne pomeni, da zanosi škropiva niso možni. Do njih lahko pride, če hmeljar ne bi upošteval omenjenih ukrepov in če škropljenje ne bi bilo izvedeno skladno z veljavnimi pravili. Je pa bila naloga precej težka, saj so morali uskladiti vse vpletene strani. Za prihodnje pa tudi pri NIJZ izpostavljajo, da bi bilo potrebo izboljšati komunikacijo in sodelovanja vseh vpletenih v iskanju najboljših rešitev, na to je pred časom opozorila tudi že kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Civoz: Ena meritev ni dovolj za interpretacijo
Slovenjgraški župan Tilen Klugler meni, da ni razloga, da tokratnim rezultatom meritev ne bi zaupali. A poudarja, da je šlo pri izvajanju meritev za zelo kratko obdobje, le z daljšim in bolj sistematičnim nadzorom bi lahko prišli do podatkov, ki bi lahko bili ustrezna osnova za trajnejše ukrepe za varovanje okolja. Pričakujejo morebitne pobude tudi za meritve ostalih potencialnih onesnaževalcev. Želijo si, da bi k izvajanju podobnih meritev pristopila tudi država in morebitne pilotne meritve izvedla prav v Slovenj Gradcu. S tem bi občinskemu proračunu prihranili nekaj sredstev, hkrati pa dobili obsežnejše in relevantnejše podatke o tem, v kakšnem okolju bivamo.
V civilni iniciativi za varovanje okolja in zdravja občanov (Civoz), ki je bila ustanovljena zaradi širjenja hmeljišč v bližino strnjenih naselij, so takšne rezultate pričakovali. "Z izvedbo monitoringa se nismo strinjali, saj nas metodologija izvedbe ni prepričala, da bomo dobili odgovor na naše ključno vprašanje glede dolgoročnega vpliva pesticidov na ljudi, ki živijo ob hmeljiščih. Področje pesticidov je zelo kompleksno, še bolj pa njihovo dokazovanje v okolju in prehrani. Upam, da se lokalne oblasti ne slepijo z rezultati. Če bi želeli realno sliko glede morebitne obremenjenosti okolja s pesticidi, bi morali razmere in koncentracije na terenu spremljati daljše obdobje. Ena meritev ni dovolj za interpretacijo, še manj za zaznavanje trenda. To je mogoče le z humano biomonitoringom, kar smo občini že predlagali," je povedal Samo Cokan. Civoz je celoten postopek odvzema vzorcev z rezultati vred predal okoljevarstvenim strokovnjakom z namenom, da pridobijo njihovo strokovno mnenje glede monitoringa.
Hmeljarji: Svoje delo želimo opravljati v miru
Za odziv smo zaprosili tudi hmeljarje Mislinjske doline. Njihova predstavnica Andreja Hace ugotavlja, da so tudi letošnje meritve dokazale, da škropljenje v hmeljiščih ne vpliva škodljivo na okolje, zelenjavo in tla v bližnjih vrtovih. "Tudi pri vzorčenju zraka ni odstopanj. V poročilu laboratorij navaja, da tako bližnji prebivalci kot tudi naključni mimoidoči, otroci ali odrasli niso ogroženi, tudi, če se v času škropljenja nahajajo v neposredni hmeljišča. Upamo, da bodo te strokovne navedbe ovrgle strah in nezaupanje ter odpravile negativno nastrojenost občanov do hmeljarjev in kmetov." Hmeljarji pričakujejo, da se bodo neupravičena obtoževanja na njihov račun prenehala in da jih bo lokalna skupnost obravnavala enakovredno kot vse druge nosilce gospodarske dejavnosti.
"Vse bolj se namreč zdi, da je želja nekaterih čim bolj očrniti kmete, da nas lažje izrinejo čim dlje od mesta in pozidajo našo najboljšo obdelovalno zemljo. Čas je, da se začne iskati prave onesnaževalce, kmetje pa želimo svoje delo opravljati nemoteno in v miru," sklene Hacetova.
