Slovenjgraški PUM-O za pridobitev izobrazbe ali/in zaposlitve

Dvaindvajsetletni Davorin Vavh iz Dravograda je zaključil triletni program mehatronik na Srednji šoli Ravne. Želel se je zaposliti, a so se vmes zgodile zdravstvene težave. Na Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O) ga je usmerila svetovalka zavoda za zaposlovanje, kjer je pristal. "Sprva niso vedeli, kaj bi z mano, potem so me usmerili v program za mlajše odrasle, kjer sem se odločil za dodatno šolanje za avtokaroserista, saj me zanimajo avtomobili. Poklic mi je všeč, tudi delo. Mislim, da ne bo težko najti službe, saj je poklic zelo iskan."

To je ena od zgodb pumovcev, mladih od 15 do 26 let, ki so se v nekem obdobju mladosti znašli v precepu, kaj v življenju početi, in jim je prav PUM-O pomagal najti pravo življenjsko pot - jih motiviral, da dokončajo izobraževanje, ali jim pomaga pri iskanju zaposlitve. Mnogi v času obiskovanja programa opravijo tudi teoretični del vozniškega izpita. Pridobijo še znanja s področja osebnostne rasti, kar jim pomaga, da si krepijo samozavest, so bolj pozitivni in tudi k spoznanju, da so sami sposobni nekaj spremeniti v svojem življenju.

Če ne v šolo, pa v PUM-O

Danes 25-letni Gašper z Raven na Koroškem je srednjo elektrotehniško šolo obesil na klin in se zaposlil. "Po slabih treh letih sem pustil službo, saj odnosi niso bili dobri. Prijavil sem se na zavod za zaposlovanje, kjer so mi svetovali, naj se vključim v PUM-O, saj nimam zaključene srednje šole in izpita za avto. Zdaj redno prihajam, en izpit, in to najtežjega - matematiko, sem ob inštrukcijah mentorja Romana že naredil, čakata me še dva in matura." Vesel je, da se je po treh letih premora znova vrnil v šolske klopi, saj bi bil v nasprotnem primeru brez dokončane izobrazbe in tudi brez prave prihodnosti. "Fajn je. Vesel sem, da sem se znova lotil šole, drugače se je ne bi. Vse se je poklopilo, očitno sem še pravi čas pustil službo, saj se lahko v ta program vključiš le do 26. leta starosti. Tukaj mi je zelo všeč, saj je okolje sproščeno in ni velikega pritiska. V šoli je bilo vse natrpano, veliko vsega naenkrat."

​Projektno učenje za mlade je neformalen način izobraževanja, preko katerega si mladi v desetih mesecih, v posameznih primerih se lahko podaljša še za pol leta, življenje oziroma življenjske prioritete postavijo na novo. Selina Maurel s Prevalj je sprva obiskovala srednjo vzgojiteljsko šolo, ki pa je ni zaključila. "Nisem se videla tam, bolj me zanima metalurgija. Ata mi je že dolgo nazaj rekel, da bi se lahko tja vpisala, a nisem hotela - ne vem, zakaj. Zdaj sem poskusila in mi je všeč. Obiskujem triletni program, potem bom šolanje nadaljevala in si pridobila naziv metalurški tehnik," je optimistična. Kot pravi, se težko spravi k učenju. Bila je brez prave motivacije, to je zdaj pridobila, prav tako samozavest. "Pomagajo mi, me potiskajo naprej, kar potrebujem," pove z nasmehom.

Zelo rada se vključuje tudi v delavnice, ob našem obisku smo jo srečali v kuhinji, kjer je pripravljala pecivo, ki so ga postregli ob odprtju novih prostorov. Ob pomoči slovenjgraške občine so pridobili kletno etažo stavbe na Celjski cesti 22, kjer so uredili družabni prostor in dva manjša prostora za delavnice, kjer bodo izvajali tehniško delo. "Za nas je to velika pridobitev. Doslej smo to izvajali v učilnicah, kjer pa se je težko učiti, če nekdo nekaj brusi, reže, popravlja ..." razlaga vodja programa PUM-O Damjana Kotnik.

Škodljivost tehnologije

Vsakodnevno v stavbo na Celjski cesti v Slovenj Gradcu prihaja 22 mladih. Imajo nekoliko neobičajen urnik, zberejo se med 7. in 8. uro zjutraj na kavi ali čaju, nato dobro uro in pol "delajo na sebi". To pomeni, da sodelujejo na delavnicah na temo osebnostne rasti, si ogledajo izobraževalne oddaje ... Vsak dan kuhajo tople malice, imajo tudi visoke grede, kjer gojijo zelenjavo in zelišča. Do 15. ure, ko vsi končajo svoj "delavnik", jim mentorji pomagajo pridobiti funkcionalna znanja in spretnosti ter pomagajo pri učenju, načrtujejo nadaljnje izobraževalne oziroma zaposlitvene poti. "Okoli 80 odstotkov naših aktivnosti bazira na učenju," pove Kotnikova. Med vključenimi mladostniki, do konca letošnjega septembra so jih našteli 39, so taki, ki se odločijo za izredni vpis, dijaki, ki obiskujejo redni program, k njim pa prihajajo po učno pomoč, precej je tujcev (s Kosova, iz Bosne, Srbije ...), ki niso dokončali šole, saj ne razumejo slovensko, tudi dijakinja s pedagoško pogodbo, kar pomeni, da ima status dijakinje, a ne more hoditi v šolo.

Delo v PUM-O je zahtevno, saj so skupine mladih raznovrstne, prihajajo iz različnih okolij, imajo različne sposobnosti in osebnostne lastnosti. "Nekateri imajo težave v domačem okolju, drugi slabo samopodobo, nekaterih vrstniki niso sprejeli. Zadnje čase opažamo, da je vedno več mladih zasvojenih s sodobnimi tehnologijami (družbena omrežja, igrice, pametni telefoni ...). To je tudi razlog, da nekateri izostajajo od pouka ali celo opustijo šolanje. V času pandemije in šolanja na daljavo se je stanje še poslabšalo. Tudi v naši skupini so mladi, ki so digitalno zasvojeni. Poskušamo jim pomagati. Če je treba, gremo tudi v domače okolje pogledat, kako preživljajo dneve," pove Kotnikova. Opaža, da nekoliko pogosteje prihaja do težav pri mladostnikih, ki imajo ločene starše, in pri tistih, ki imajo kakšne pridružene motnje.