Na slovenjgraškem okrajnem sodišču je danes potekal narok za obravnavo ugovora zoper začasno odredbo slovenjgraškega sodišča, s katero je sodišče letos spomladi ustavilo obnovo državne ceste proti Kopam. Obravnava je prednostna, vodi jo sodnica Mihaela Rakovnik, ki pa bo odločitev sprejela v osmih dneh. Narok je bil sicer razpisan v sklopu predloga za določitev odškodnine zaradi razlastitve, saj izdana začasna odredba nima samostojne opravilne številke. V pojasnitev: v tej zadevi teče več sodnih postopkov oziroma je lastnik zemljišča Marjan Tovšak vložil različna pravna sredstva in pravi, da pričakuje le pravično odškodnino za cesto in ureditev nadomestne infrastrukture (odlagališča za les) ob njej.
Zaradi zastoja nastaja finančna škoda
Spomnimo, da se obnova ceste na Kope, ki vodi do priljubljenega gorskoturističnega centra Kope, kot zgodba o jari kači vleče že več kot desetletje z etapnimi obnovami. Maja letos se je končno začela težko pričakovana obnova dveh kilometrov cestišča proti Razborci, ki je v najslabšem stanju, a je slovenjgraško sodišče z začasno odredbo konec maja vsa dela ustavilo. Izdaja odredbe je bila povezana z zahtevo lastnika zemljišča, da mu direkcija za infrastrukturo (DRSI) v sklopu rekonstrukcije ceste zgradi deponije za spravilo lesa. Direkcija je zoper začasno odredbo pravočasno vložila ugovor.
Do naroka so na slovenjgraško sodišče naslovili tudi že več urgenc za prednostno rešitev ugovora na začasno odredbo, saj zaradi zastoja gradbišča državi nastaja finančna škoda kot tudi škoda na račun prometne varnosti na cesti. "Ker se na urgence niso odzvali, temveč so razpisali narok tudi za reševanje ugovora zoper začasno odredbo, smo 13. septembra na sodišče poslali nadzorstveno pritožbo, ki pa so jo zavrnili. V svojih urgencah, pa tudi v nadzorstveni pritožbi, smo jih opozorili na dejstvo, da se bliža zaključek gradbene sezone in da bodo v primeru, da o ugovoru na začasno odredbo ne bo odločeno nemudoma, dela zastala do pomladanske gradbene sezone, ko bodo vremenski pogoji dopuščali nadaljevanje gradnje. Načrtovano je bilo, da bodo dela dokončana junija letos, kar pa zaradi dolgotrajnega sodnega reševanja, ki ga s svojim ravnanjem povzroča predlagatelj, žal ne bo možno," so sporočili iz direkcije za infrastrukturo.
Zakaj je bil narok razpisan šele za september, pojasnjuje predsednik Okrožnega sodišča Slovenj Gradec Simon Došen: "V tej zadevi je nasprotni udeleženec vložil predlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče. Zahtevo smo poslali na vrhovno sodišče, ki je predlog zavrnilo. Njihovo odločitev smo prejeli konec julija, sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena, je spise prejela sredi avgusta, saj je v vmesnem času izkoristila letni dopust. Ker se zadeva obravnava prednostno, je 24. avgusta razpisala narok za obravnavanje ugovora zoper izdano začasno odredbo."
"Sečnjo svojega lesa izvajam kot tihotapec"
Na njem so pregledali spis in zaslišali Tovšaka, ki je med drugim rekel, da ni on tisti, ki zavlačuje postopke. "Ti postopki sploh ne bi bili potrebni, a problem je eden in osnovni, to so deponije za spravilo lesa," je dejal Tovšak in spomnil, da je bila omenjena cesta najprej zgrajena za potrebe sečnje in spravila lesa. Težave so nastale pred približno dvema desetletjema, ko je postala javna cesta in je na njej začel veljati zakon o cestah. Gozdovi so namreč ob državni cesti, zato je spravilo lesa mogoče le ob uporabi ceste, zakon pa to prepoveduje, prav tako odlaganje lesa. "DRSI že dobrih deset let vztraja, da deponij za les ne bo gradila, kljub temu da so bil v tem postopku angažirani različni izvedenci in cenilci. Vsi so ugotovili, da so deponije potrebne, saj se sicer poslabšajo pogoji gospodarjenja z gozdovi. Nastaja mi velika gospodarska škoda, saj nisem mogel posekati niti 50 odstotkov dovoljenega letnega etata. V svojih gozdovih izvajam sečnjo kot tihotapec v upanju, da me nihče ne bo opazil in mi izrekel globe," je povedal Tovšak, ki mu v vseh teh letih ni uspelo najti dogovora z DRSI, kljub temu da je poslal osem pobud za sporazumno rešitev problema. Odgovori so vedno enaki - da tega ne bodo uredili. Je pa doslej za ureditev deponij prejel okoli 6000 evrov odškodnine, kar ne zadostuje niti za postavitev ene, potrebuje pa jih vsaj pet. Kot je povedal na sodišču, je doslej sam uredil dve deponiji, več jih zaradi zahtevnosti terena ne more.
Republiko Slovenijo v tej zadevi zastopa državno odvetništvo - zunanji oddelek Maribor, višja državna odvetnica Nina Ošlak, ki jo je med drugim zanimalo, kolikokrat na leto spravlja les in zakaj ni zaprosil za dovoljenje za začasno zaporo ceste. Kot je pojasnil Tovšak, je zaprosil za dovoljenje za sečnjo in spravilo lesa, a je lahko le delno zadostil predpisanim pogojem.
Narok so nato nadaljevali še z ogledom na terenu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
