Upravno sodišče RS je zavrnilo tožbo svetnika SDS občine Ravne na Koroškem Milana Škafarja in pritrdilo ugotovitvam komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da je Škafar pri glasovanju za podelitev občinskih priznanj kršil določbe glede dolžnega izogibanja nasprotju interesov. S tem so ugotovitve pravnomočne.
Komisija je v postopku, ki ga je zaključila konec leta 2020, ugotovila, da se občinski svetnik Škafar na tretji dopisni seji občinskega sveta občine Ravne pri glasovanju za podelitev priznanja občine za dolgoletno družbeno in politično udejstvovanje v raznih organih in funkcijah v lokalni skupnosti, pri čemer je bil kandidat za nagrado on sam, ni izločil iz glasovanja. O teh okoliščinah tudi ni predhodno obvestil svojega predstojnika - župana občine Ravne Tomaža Rožena. Škafar je bil sicer predhodno ustno in nato še pisno seznanjen s pravnim mnenjem občinske uprave, da gre pri njegovem ravnanju na podlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije za nasprotje interesov in da je njegova dolžnost kot funkcionarja izločiti se iz glasovanja. Ker tega ni storil, je ravnal v nasprotju z določbami 37. in 38. člena, kar pomeni kršitev določb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov.
Izjasnitev Škafarja: "duša vedno več od telesa"
V izjasnitvi, mnenju, ki ga je Škafar poslal KPK, je zapisal, da je sam iz pravnega mnenja direktorice občinske uprave razbral le, da bi se moral izločiti iz glasovanja, saj gre za finančno nagrado. Ker se je sam tej odrekel - šlo je za 3800 evrov -, ni v svojem dejanju videl nič spornega. Prav tako je trdil, da je bil župan o vsem obveščen, členi zakona pa mu niso bili razloženi. V epilogu celotnega dogajanja, kot je zapisal, je ob tem, ko je komisija za vloge občanov in priznanja njega izbrala z minimalno prednostjo, začel delovati politični mlin (svetniki Liste Rožen so namreč nasprotovali mnenju komisije). Škafar: "Življenje je razumevanje, poštenje, empatija, človečnost, dobrohotnost in še mnogo več. Ni samo pravo, ni samo člen tega in drugega zakona. Prebrati dobro knjigo, se strinjati z njeno vsebino, na koncu pa jo zaradi mankajoče vejice ali pike dati na pediestal negativne kritike, jo narediti nevredno, jo očrniti ali zavreči, je s človeškega, pravnega in vsakršnega vidika nepošteno. Vedno sem deloval v duhu poštenja in morale, spoštoval pravo in zakone, delal dobre stvari. V tej zgodbi imam čisto vest, pomirjeno dušo, hvaležen sem vsem predlagateljem, vsem, ki so opazili moje delo v preteklosti in se o njem pozitivno izrazili. Odločite, kakor pač morate, v zavedanju, da je duša vedno več od telesa."
Sodišče jasno: funkcionarji morajo poznati zakon
Ker je Škafar zoper ugotovitve KPK vložil upravni spor, je lahko ta o zaključku postopka javnost obvestila brez razkrivanja dejanskega stanja. Konec marca 2022 pa je KPK prejela sodbo upravnega sodišča RS, ki je zavrnilo tožbo Škafarja in v celoti potrdilo odločitev komisije - tako v postopkovnem kot vsebinskem smislu.
Sodišče je v sodbi tudi jasno zapisalo, da se od funkcionarjev pričakuje, da poznajo svoje obveznosti in dolžnosti ter da poznajo določbe ZIntPK, ki je bil sprejet prav z namenom krepitve delovanja pravne države in določa ukrepe in metode za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in za preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov.
Glasovanje zase tipičen primer okoliščin nasprotja interesov
KPK opozarja, da sodi glasovanje zase med najbolj tipične okoliščine, ki ustvarjajo nasprotje interesov, zato bi uradna oseba - tj. Milan Škafar -, morala vedeti, da je oziroma bo s takšnim glasovanjem vzbudila dvom v objektivnost in nepristranskost postopka dodelitve nagrade. V skladu s svojimi pristojnostmi je KPK v zvezi z njegovim ravnanjem uvedla prekrškovni postopek.
