Sreča, veselje in znanje ob bralni znački že šest desetletij

Bralna značka je slovensko gibanje, ki že 60 let otroke in mladino spodbuja k branju in dviga bralno pismenost posameznikov in družbe. Motivira predvsem za prostočasno branje leposlovnih in tudi poučnih knjig, njen glavni cilj pa je vzgojiti bralca, da bo rad bral vse življenje. Osrednjo slovesnost ob jubileju so v organizaciji Osnovne šole (OŠ) Prevalje, občine in Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS pripravili na Prevaljah, kjer se je vse začelo in ki so danes prve prejele naziv mesto bralne značke oziroma plaketo.

​Navdihuje generacije

Bralno značko sta utemeljila profesor slovenskega jezika Stanko Kotnik in pisatelj in takratni ravnatelj na OŠ Prevalje Leopold Suhodolčan. Prve - Prežihove - bralne značke so na Prevaljah podelili 22. maja 1961. "Polde Suhodolčan ni bil samo moj oče, ampak je bil tudi moj prvi mentor. In še danes se spomnim njegovih besed, ko je rekel: branje je sreča, branje je veselje in branje je znanje. In tega se še danes držim. Vedno, kadar preberem kakšno knjigo in odkrivam nove svetove, sem zelo srečen. Vedno, ko kakšno knjigo preberem do konca, sem zelo vesel, ker jo potem dolgo nosim s sabo. In znanja vam - kot veste, lahko se zgodi karkoli - ne more nihče vzeti," je dejal Suhodolčanov sin, prav tako pisatelj Primož Suhodolčan, ki bo prvi ambasador pisateljske klopi bralne značke s knjigobežnico. Postavili jo bodo v spominskem parku na Prevaljah.

Da imamo Slovenija in Slovenci posebnost, na katero smo zelo ponosni, to je dan kulture, ki je državni praznik, in bralno značko, ki je do neke mere izraz in vzrok tega, je v nagovoru izpostavil predsednik države Borut Pahor. Bralna značka je v 60 letih postala gibanje, ki navdihuje mlade ljudi iz generacije v generacijo, da berejo slovenske knjige in postajajo ustvarjalne osebnosti. Predsednik je ob tej priložnosti tudi čestital vsem mentorjem in mentoricam branja, ki, kot je dejal, predano in zvesto skrbijo za gibanje bralne kulture v domovini kot tudi med Slovenci čez mejo.

"Slovenci smo se oblikovali skozi kulturo, dosegli svojo državnost in zdaj moramo na to svojo posebnost zelo zrelo in odgovorno paziti. Tudi na ta način, da predajamo to skrb, to odgovornost na najbolj žlahten način mladim generacijam, ki že živijo ta svet globalizma in multikulturnosti. Na neki način jih ta svet povezuje, a tudi deli, v njem se iščejo, radi bi, da bi obdržali samozavesten odnos do lastnih korenin, ki jih utemeljuje prav jezik," je dejal Pahor, ki je na osrednji prireditvi v prevaljskem Družbenem domu predsedniku Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS Marku Kravosu podelil listino o častnem pokroviteljstvu nad prireditvami ob 60-letnici. Kot je dejal Kravos, je to gibanje zelo razširjeno, za bralno značko bere okoli 70 odstotkov osnovnošolcev. "Knjiga je nosilec znanja, zato se mladi radi opremljajo, saj bo svet, ki jih čaka, potreboval zelo odprte glave." Kot še dodaja, se širi in uveljavlja tudi v tretjem življenjskem obdobju, ljudje različnih starosti se srečujejo v medgeneracijskih združbah in bralnih krožkih. V vseh programih spodbujanja branja sicer sodeluje okrog 140 tisoč bralcev na leto, samo v osnovnošolskih programih jih vodi več kot 7000 mentorjev.​

Muzej bralne značke

V vseh teh desetletjih je imela pomembno vlogo pri njenem ohranjanju tudi prevaljska OŠ, kjer se bodo po besedah ravnateljice Andreje Tinta tudi v bodoče trudili, da bo bralna značka praznovala še mnogo okroglih obletnic, da branje postane vrednota, ki smo je vredni, in veselje, ki bi ga morali doživljati vsak dan.

Nekatere učence smo vprašali, ali radi berejo in zakaj. Da si je letos zadala cilj, da prebere sto knjig, je povedala osmošolka Brina Rogina. "Trenutno sem pri številki 25. Najraje berem fantazijske knjige. Pri bralni znački sodelujem že od vrtca. V otroštvu so mi starši veliko brali, mislim, da sem si na tak način pridobila strast do branja. Z branjem si širim obzorja in besedni zaklad." Devetošolca Tadeja Gosaka branje sprošča. Najraje bere znanstveno fantastiko in kriminalke. Letos je prebral že od 30 do 40 knjig.

"Knjiga terja drugačne vrste napor, gre za drugačno delo, a to naredi bralce posebnejše, saj v branju vidijo nekaj drugega kot v računalniških igricah in gledanju televizije, zato se raje pogovarjam z bralci kot s tistimi, ki ne berejo knjig. Ta trenutek je moja najljubša knjiga Kako dolg je čas, ki je tudi knjiga za Cankarjevo tekmovanje. Pri bralni znački sodelujem od prvega razreda, ne obžalujem niti ene prebrane besede, saj sem bolj razgledan, kot če jih ne bi prebral. Letos prejmem zlato bralno značko, bo zelo dober spomin, ko bom starejši. Vse imam shranjene. V ponos mi je, da se je na tej šoli začela bralna značka, med prvimi sta jo prejela tudi moja babica in dedek Ivan in Marija Penec," je povedal devetošolec Jan Penec.

Da so ponosni, da soustvarjajo kraj, kjer se je v OŠ rodila tako pomembna slovenska kulturna posebnost, pa je izpostavil prevaljski župan Matic Tasič: "Čas ji ni mogel do živega, kar pomeni, da gre za izjemnost, ohranila se je s kleno slovensko besedo, s knjigami in tisoči in tisoči bralcev, ki so jo vzeli za svojo kot del odraščanja." Kot najpomembnejše darilo ob 60. rojstnem dnevu pa je napovedal izgradnjo osrednjega slovenskega muzeja bralne značke v okviru Parka Jezero, za katerega upajo, da bodo pridobili tudi evropska sredstva iz sklada za obnovo po epidemiji covida-19.