Urška Polanc
Tilen Markelj, študent 5. letnika medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, je trenutno na izmenjavi v Münchnu. Njegova dolgoletna želja je bila, da izkusi življenje in študij v tujini. "Ker sem v otroštvu veliko časa spremljal različne nemške medije, je bavarska prestolnica zame odlična kombinacija relativno poznanega kulturnega okolja, izvrstne akademske priložnosti in klinične raznolikosti, ki jo ponujajo milijonska mesta, tudi vrhunske univerzitetne klinike, med katere zagotovo spada Klinika Univerze v Münchnu," nam je povedal Markelj, ki pravi, da njegovo navdušenje nad medicino presega le ljubezen do mačk. V velikem delu študijskega leta je njegov drugi dom knjižnica, preostanek časa pa namenja poučevanju tekmovalne debate in različnim javnozdravstvenim projektom, ki jih organizirajo v Društvu študentov medicine v Mariboru. V prostem času prebira tudi knjige, občasno pa se vzpne tudi na plezalno steno.
Koroška in Slovenija hitro omejujoči
Zaradi interakcije z različnimi kulturami in državami med šolanjem na gimnaziji v Slovenj Gradcu ga je pritegnilo življenje v tujini.
Ko pričneš razmišljati izven okvirjev svojega poznanega okolja, lahko Koroška ali Slovenija v svoji majhnosti hitro postaneta omejujoči, razmišlja. Z leti in več pridobljenimi izkušnjami se je njegovo mnenje o stalnem odhodu v tujino, ki je zanj še vedno mamljiva, precej spremenilo. Kar se tiče kariernih ambicij, si je namreč izoblikoval precej konkretno pot. "Že na začetku študija sem razvil posebno navdušenje nad človeškimi možgani, posledično je za to jasen cilj specializacija nevrologije, za kar odhod v tujino ni nujno potreben. Čeprav so v slovenskem zdravstvu trenutno številni problemi, ki zahtevajo urgentne ukrepe, se moramo zavedati, da se tudi pri nas 'dela' dobra medicina," je povedal Markelj. Trenutno ga na tuje vleče le želja po raziskovalnem delu na področju nevroznanosti, saj je teh priložnosti Sloveniji precej manj. Pravi pa, da je tekom študija postal hvaležen za priložnosti, dane v Sloveniji. "Dostop do višje izobrazbe je pravica, ki jo študenti premalo cenimo in marsikje po svetu še zdaleč ni samoumevna. Čeprav nacionalna ali regijska identiteta ne predstavljata pomembnega dela moje osebnosti, sem vendarle s časom vsekakor razvil željo s svojim delom prispevati k napredku lokalnih in nacionalnih skupnosti, ki so mi omogočile osebni in profesionalni razvoj. Tako lahko z veliko verjetnostjo trdim le to, da bom svojo pot zagotovo zaključil nekje znotraj slovenskih meja," je strnil Markelj.
Pluralnost kultur, idej in nadležen promet
"Najbolj vesel sem pluralnosti kultur in idej, ki v tako velikih mestih še posebej dobro zacvetijo. Hitreje najdeš somišljenike s povsem različnimi ozadji, kar privede do tega da lahko hitro razbiješ neke ustaljene predsodke," je povedal o Münchnu in dodal, da je najbolj nadležna plat promet, ki se kot neskončna kača vije skozi skoraj vse predele mesta.
Razlike pri izražanju nacionalne identitete
"Sprva je očitna predvsem razlika v mentaliteti velikega mesta, ljudje so si prej tujci kot someščani, kar se seveda hitro spremeni, ko prestopiš v manjše podeželske skupnosti." To sicer težko trdi za celotno Nemčijo, a je na Bavarskem dobil občutek, da ga nek del nacionalne ali regijske identitete spremlja na vsakem koraku, ljudje pa to tudi sami s ponosom izražajo. Morda najbolj očiten primer so tradicionalne noše, "lederhosen" in "dirndl", ki so del garderobe tudi izven obdobja vsem poznanega Oktoberfesta. Iz tega vidika smo Slovenci v izražanju svoje nacionalne identitete – izven državnih praznikov – precej bolj skromni, je dodal. Sicer pa opaža, da je med Nemci ideja o Sloveniji kot "zeleni destinaciji" precej dobro uveljavljena. Vedno znova naleti na navdušenje nad našo naravno dediščino. "To je tudi tisto, kar sam zelo rad poudarim o Koroški in Sloveniji na splošno, saj je to zagotovo aspekt, ki ga zelo cenim," je dodal.
Vse večja birokratizacija poklica
Da sicer težko primerja nemško in slovensko zdravstvo, saj s sistemom javnega zdravstva v Nemčiji ni dovolj dobro seznanjen, lahko pa govori o izkušnji med opravljanjem klinične prakse. "Tudi v Nemčiji obstaja v zdravstvu nekaj podobnih izzivov kot pri nas. Kot prvo je prav tako prisotno pomanjkanje kadrov, tudi na področju zdravstvene nege. Čeprav so delovni pogoji brez dvoma precej boljši, pa se tudi tukaj zdravniki soočajo z vse večjo birokratizacijo poklica, kar omeji čas, ki ga lahko nameniš dejanski interakciji s pacientom. Na nek način so to problemi sodobne medicine, s katerimi se trenutno soočajo številni javnozdravstveni sistemi. Seveda pa imamo v Sloveniji še kar precej dodatnih strukturnih ovir, ki omejujejo razvoj in napredek. Zame je iz vidika reforme slovenskega zdravstva v ospredju predvsem ohranitev osnovnih temeljev javnega sistema, ki je dostopen čisto vsem državljanom in zdravstvenim delavcem omogoča kvalitetno in dostojno delo. Žal pa to ni realnost, v kateri trenutno živimo," je zaključil Markelj.
