Četudi je civilna iniciativa Zelene Ravne pred javno obravnavo državnega prostorskega načrta (DPN), ki zajema štiri kilometre dolgo dvosistemsko daljnovodno povezavo (220 kV) z bodočo razdelilno transformatorsko postajo (RTP) Ravne, še imela upanje, so njeni člani v torek zvečer doživeli mrzel tuš. Predstavniki infrastrukturnega in okoljskega ministrstva ter Elesa in pripravljavci DPN so jim ob koncu javne obravnave dali jasno vedeti, da se trasa daljnovoda ne bo spreminjala in da so v tej fazi mogoče le manjše prilagoditve. Izbrano varianto 3.1V so namreč pred dvema letoma že potrdili na vladi.
Do 8. oktobra lahko občani sicer še vložijo pripombe in predloge, a ti načrtovane gradnje ne morejo bistveno spremeniti. Če se Elesu kot investitorju vse izteče, kot je predvideno, bi se slabih 42 milijonov evrov težka investicija lahko pričela leta 2023. Daljnovod bo obsegal 15 stojnih mest, dva stebra bosta enosistemska, preostali pa dvosistemski, sedem bo nosilnih in šest napenjalnih (vogalnih). Stebri bodo visoki od 30 do 45 metrov, na Navrškem vrhu pa načrtujejo dva višja, kar 57 metrov, kar je več od razglednega stolpa Vinarium v Lendavi. Do vsakega stebra morajo zagotoviti tudi dostopno pot.
Izguba šestih hektarjev gozda
Z načrtovanim daljnovodom in RTP Ravne, ki bo umeščena na območje tamkajšnje železarne, bodo bo besedah Sama Šobra iz Elesa ojačali elektroenergetsko omrežje za širšo koroško regijo in s tem omogočili razvoj. Gre tudi za dolgoročno prevzemanje funkcij obstoječe distribucije v Janečah, pri čemer bodo v zemljo umaknili kable, ki so trenutno v zraku.
Občani bodo pomirjeni, če bodo verjeli
Prebivalce Janeč, ki so se udeležili javne razprave, je zanimalo, zakaj tudi novega daljnovoda ne speljejo v zemlji, a jim je Rudi Vončina z Elektroinštituta Milan Vidmar hitro pojasnil, da gre za mednarodni dogovor in da se daljnovod z 220 kV ne sme vkopati, saj ne bi mogli zagotavljati zanesljivosti, prav tako bi bil čas odprave napake predolg, da bi ga partnerji v Evropi tolerirali. Daljnovod, na katerega se bo povezava priključila, namreč gre naprej proti Avstriji, kar pomeni, da ne morejo delati samovoljno. "Ste pa samovoljno izbrali traso," je ob tem dejal Beno Kotnik s kmetije Lubas, ki jo je letos prevzel njegov vnuk Janez Kotnik. "Eles gre po liniji najmanjšega odpora - kjer je najceneje. Premalo upoštevajo ljudi. Predlagal sem drugo varianto, po travniku. S tem bi privarčevali veliko gozda, a bi bila trasa daljša. Vzeli so najkrajšo linijo po najlepšem gozdnem sestoju," je bil jezen Beno Kotnik, Janez pa ga je dopolnil, da bodo izgubili šest hektarjev gozda, kar bo povsem razvrednotilo zemljišče. "Tam so vodna območja, kar pomeni, da ne moremo urediti travnika ali pašnika. Tam bo raslo grmovje. To je presek celotnega našega gozda po sredini. Gre tudi za velik poseg v habitat prostoživečih živali zaščitenih vrst. Kmetijo sem prevzel letos in mi res ni vseeno. Boli me, ko pomislim, kaj bom zapustil otrokom. Če bo do gradnje kljub vsemu prišlo, pa upam, da bo Eles imel do nas spoštljiv odnos," je bil oster. Na njihovih zemljiščih je namreč tudi obstoječi daljnovod, pri čemer Kotnik pravi, da do stebrov vsi dostopajo, kakor se jim zahoče, da jih pred urejanjem okolice stebrov sploh ne obvestijo in da grmovja, ki ga v luči vzdrževalnih del odstranjujejo, ne pospravijo, ampak ga pustijo ležati kar tam. Samo Šober iz Elesa se mu je opravičil in obljubil, da bodo odnosi v prihodnosti boljši.
(Pre)skromna udeležba
Do predvidene trase daljnovoda so bili ostri tudi prebivalci Janeč, ki bodo živeli v neposredni bližini. Najbližja hiša bo oddaljena 73 metrov, ravenski šolski center pa 145 metrov. Daljnovod po presekal trim stezo in gozdno učno pot. Igorja Mrdavšiča je zmotila dikcija v obrazložitvah, saj "kar mrgoli sumljivih izrazov in besednih zvez, na primer pogojno sprejemljiv poseg, lahko je moteče, ustreza minimalnim standardom ... V pozitivnem mnenju NIJZ, ki je bilo sicer najprej zavrnjeno, lahko preberemo, da v okviru izdelanega mnenja izvedba plana/posega verjetno ne bo imela pomembnejših vplivov na zdravje ljudi. Je za nas dovolj zadovoljiti minimalne standarde, če sploh?"
Izpostaviti velja tudi, da je bila udeležba na obravnavi skromna, na kar je prvi spomnil Matjaž Ogris iz civilne iniciative Zelene Ravne. "Tukaj ni nikogar iz bližnje gimnazije in srednje šole, ni niti predstavnika vrtca, ki se gradi v bližini, tudi z Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (ZKŠTM) ni nikogar, manjka predstavnica četrtne skupnosti Dobja vas," je našteval. Obravnave pa se je v imenu OŠ Prežihovega Voranca udeležila učiteljica Nives Kasper Mrdavšič, ki je izpostavila, da noben dokument ne omenja in ne upošteva, da bo pod daljnovodom šla edina šolska pot za otroke iz Dobje vasi, Dobjega dvora in Janeč. "Prav tako ne smemo pozabiti, da po tej poti hodijo tudi dijaki gimnazije in srednje šole iz cele Mežiške doline. Povezanost magnetnega polja nizkih frekvenc in otroške levkemije pa za zdaj ni niti potrjena niti ovržena," je izpostavila.
Na javni obravnavi smo pogrešali tudi kakšnega svetnika več. Poleg župana Tomaža Rožena in direktorice občinske uprave Vlaste Kupljen je bil prisoten le Milan Mrđenović, ki je vprašanja občanov izpostavil že na občinski seji oktobra 2019. Prisotne je presenetilo, da so šele na obravnavi izvedeli za sporazum, ki ga je z Elesom oktobra 2019 podpisal takratni direktor ZKŠTM Aleš Logar. Sporazum govori o sodelovanju pri pripravi in izvedbi gradnje predvidene variante 3.1V. "Današnji pogovor bi potekal drugače, či bi ZKŠTM povedal, da so že takrat sklenili dogovore. Če bi vsi akterji bili odkriti in iskreni od začetka, če bi pobude jemali resno in bi se odzvali tudi tisti, ki bi morali danes biti tukaj, pa jih ni," je dejal Mrđenović. Tako on kot občani gradnji daljnovoda, to so večkrat poudarili, ne nasprotujejo, nasprotujejo pa varianti, ki bo (očitno) obveljala.
Skrb občanov razume tudi župan in na vsa zastavljena vprašanja zahteva konkretne odgovore. "Razumljivo je, da so odzivi negativni, a pričakujem, da ste jim prisluhnili. Povedal bi tudi, da se mi je debata zdela premalo formalna. Pripravite trdne argumente. Občani bodo pomirjeni, če vam bodo verjeli, da ni šlo bolje, drugače," se je župan obrnil proti gostom. Gradnji ne nasprotuje, zahteva pa vse ukrepe, ki so možni za varovanje okolja in zdravja ljudi. Predlagal je še dodatne omilitvene ukrepe za ljudi, ki živijo v bližini, in obljubil, da bodo problematiko obravnavali tudi na seji občinskega sveta.
Občani lahko predloge, pripombe in vprašanja prek občine ali neposredno na ministrstvo za okolje in prostor pošljejo do 8. oktobra. Nato bodo izdelali predlog DPN, pridobili druga mnenja, v zadnji fazi pa bo DPN sprejela vlada in ga objavila v Uradnem listu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
