Letošnji Tedni vseživljenjskega učenja (TVU), največja državna promocijska kampanja ozaveščanja o pomenu nenehnega pridobivanja novih znanj in spretnosti, so del spremljevalnega programa slovenskega predsedovanja Svetu Evrope, tudi zaradi vse boljših rezultatov vsako leto. "Leta 1996 smo začeli s približno 500 prireditvami, letos jih bo 6000. Začeli smo s 70 prireditelji, letos jih je okrog 1000. Ampak ta številka je razpolovljena v primerjavi z obdobjem pred epidemijo," je povedala Zvonka Pangerc Pahernik, vodja Središča za promocijo in informiranje pri Andragoškem centru Slovenije (ACS), nacionalnem koordinatorju te tradicionalne prireditve, ki traja od začetka septembra do začetka oktobra.
Učeča se dežela
Poudarila je, da se tudi na politični ravni v tujini in doma izobraževanju odraslih, ki je v osnovi zelo fragmentirano, posveča večja pozornost, prav tako tudi pri snovanju naše strategije izobraževanja do leta 2030. Zaradi t. i. bibličnega Matejevega učinka, da že izobraženi bolje vedo, kje so priložnosti za pridobivanje novih znanj in spretnosti ter te tudi izkoristijo, si želijo v ACS te informacije razširiti in Slovenijo spremeniti v učečo se deželo. Nedavno objavljena evropska študija o izobraževanju odraslih je namreč pokazala, da med ovire poleg denarja in pomanjkanja časa sodi tudi manko informacij o možnostih učenja. Pomembno vlogo pri njihovem posredovanju zato imajo območni koordinatorji in prireditelji brezplačnih dogodkov v okviru TVU; v koordinaciji Ljudske univerze Ravne (LURE) jih bo na Koroškem v petih tednih kar 160 v izvedbi 60 prijaviteljev.
Po mnenju Pangerc Pahernikove pa so pomembne tudi zgodbe. Na grajskem vrtu Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem smo letos slišali zgodbo drugega koroškega ambasadorja vseživljenjskega učenja (VU). Celostna podoba TVU in lokalne zgodbe je zajemala poigravanje s pojmoma marjetice (za likovno podobo prireditvenega prostora so poskrbeli učenci OŠ Prežihovega Voranca pod mentorstvom Alijane Tertinek) in poti ter z njima povezanih pomenov.
Povsod je bilo treba poseči po novem znanju, po novi literaturi
Direktorica LURE dr. Anja Benko je povedala, da ji je bil za izhodišče prireditev znani citat alpinista Nejca Zaplotnika o poti in cilju. "Premišljevala sem o tem, kako pomembno je v življenju slediti lastni poti, lastnim ciljem. To pot si lahko izbiramo sami. Podobno je z učenjem. Tudi to vedno najde pot. Pa naj bo to zavedno ali nezavedno, formalno ali neformalno, naključno ali nenaključno, priložnostno ali načrtno," je pojasnila raznolike poti VU. Zato tudi slogan Učenje vedno najde pot.
Oseba, ki naj bi zadostila letošnjim kriterijem za izbor ambasadorja VU, naj bi poosebljala koncept VU, s svojim znanjem in njegovim izpopolnjevanjem premagovala delovne izzive, s tem pa bogatila sebe in družbo, spoznala najrazličnejše svetovne kulture in se vsakič vrnila na Koroško, vsestransko krepila lokalno skupnost in bila s svojo življenjsko potjo vir spoznanj. Prepoznali so jo v Korošcu Andreju Logarju, diplomiranem psihologu, ki je poklicno deloval na številnih pomembnih funkcijah po svetu in v slovenski diplomaciji. Med drugim je bil konzul na Švedskem, večkratni državni sekretar zunanjega ministrstva, stalni predstavnik Slovenije pri Uradu OZN v Ženevi, veleposlanik na Danskem, Norveškem, Islandiji in v Litvi, vodja delovne skupine za pripravo na prvo predsedovanje Svetu EU, veleposlanik stalnega predstavništva Slovenije pri OZN v New Yorku, vodja prve svetovne konference o staroselcih in direktor mednarodnega centra za promocijo podjetij.
Intimna opredelitev
"Vseživljenjsko učenje je moja intimna opredelitev. Verjamem, da to v temelju bogati človeško bit," se je na prejem plakete odzval Andrej Logar, še posebno ponosen na priznanje, ker prihaja iz domačega okolja. Znanja ne razume zgolj v smislu ekonomiziranja in unovčevanja, temveč kot notranjo potrebo slediti dogajanjem na različnih področjih. "Z učenjem se krepijo samozavest, digniteta in samospoštovanje pri ljudeh, učenje pa pripomore, da postajamo tudi kot družba odgovornejši in naprednejši v razmišljanjih."
Po 45 letih delovne dobe se je letos upokojil in se vrnil v Kotlje. Na prehojeno pot gleda z zadovoljstvom, saj so se izpolnile njegove temeljne namere in želje, je povedal voditeljici pogovora Janji Širnik. Tudi ambicije iz otroških let, da gre v svet. Sprva je bil profesor in te učiteljske izkušnje so mu koristile tudi pozneje. Nekajletno poučevanje na ravenski gimnaziji dojema kot dobro osnovo za učenje komunikativnosti in načina vzpostavljanja socialnega dialoga. Pri 37 je šel prvič v diplomacijo, kot svetovalec na generalnem konzulatu Jugoslavije v Göteborgu. Mimogrede, na občini so mu takrat pripravili poslovilni sprejem, tako ponosni so bili na svojega krajana.
"V življenju sem opravljal različne naloge, deloval sem na področju, kjer je VU pogoj uspešnega dela. Povsod je bilo treba poseči po novem znanju, po novi literaturi, ko je bilo treba najti odgovore ob zapletenih procesih pogajanj v mednarodnih odnosih in pri delovanju v mednarodnih organizacijah," poudarja Logar, ki je med prvim predsedovanjem Slovenije Svetu EU leta 2008 v pol leta samostojno vodil 560 pogajanj in sestankov. Med svojimi kasnejšimi pogajanji pa je kot ene težjih opredelil pogovore s Hrvaško o ekološki ribolovni coni.
Logar je bil med začetniki slovenske diplomacije, tudi v ožji ekipi Dimitrija Rupla. Z ministrom, s katerim sta se tikala, je v letih 1990-1993 prepotoval 82 držav. "Bil je privilegij biti v tem obdobju del te zgodbe, desno od ministra," priznava in se spominja entuziazma ob prizadevanjih za mednarodno priznanje samostojnosti Slovenije. A je kljub bogatim spominom in zanimivim anekdotam trdno prepričan, da jih ne bo prelil na papir. Zdaj uživa na sprehodih s psom, z ženo pa se veselita obiskov otrok in vnukov na Koroškem, kamor se je vrnil zaradi domotožja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
