Urška Polanc
Ob besedi Pohorje sicer vsi pomislimo na mogočne temne smrekove gozdove, a v resnici smreka po naravni sestavi ni glavna drevesna vrsta Pohorja, ampak je le spremljevalna, glavno mesto namreč pripada bukvi, je zbranim ob otvoritvi razstave povedala soavtorica razstave Mateja Cojzer iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Bukev je tako tudi v središču občasne ulične razstave pri radeljskem dvorcu, kjer je na ogled (do 8. maja), nato pa se seli še v druge kraje. Razstavo z naslovom Bukovi gozdovi za življenje Pohorja so v okviru projekta Pohorka pripravili sodelavci treh območnih enot ZGS v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije in Muzejem Radlje ob Dravi, ki je del Koroškega pokrajinskega muzeja. Kot povedo že v naslovu, so v razstavi želeli poudariti pomembno vlogo bukve v življenju gozdov na Pohorju, tako v preteklosti, sedanjosti, predvsem pa v prihodnjem razvoju gozdnih sestojev. "Na desetih panojih je predstavljen pomen bukovih gozdov od preteklosti, ko je bil prav bukov les, bukev, surovinska osnova za razvoj glažutarstva in fužinarstva do sedanjosti, ko zapišemo, da je mati pohorskega gozda," je povedala Mateja Cojzer. V času glažutarstva so bukove gozdove močno izsekali, z gospodarjenjem pa pospeševali smreko. Danes spremembe v okolju prinašajo izzive, nanje pa je bukev odlično prilagojena. Na različnih nadmorskih višinah, geoloških in talnih podlagah je njeno ohranjanje v prostranih gozdovih Pohorja osnova trajnosti in stabilnosti.
Na razstavi prikazujejo zgodovino gospodarjenja z bukvijo na Pohorju, pomen njenega ohranjanja za življenje Pohorja, sozvočje gospodarske vrednosti gozdov in varstva narave. Predstavljajo ukrepe, ki smo jih v okviru projekta Pohorka umestili v bukove gozdove za zagotavljanje pestrosti življenja v njih in trajnosti gospodarske rabe. Razstava je del projekta Vizija Pohorje 2030: Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju. Da se v ZGS primarno ukvarjajo z usmerjanjem razvoja gozdov, a vse močnejša postaja tudi njihova projektna pisarna, je izpostavil Jože Mori iz GZS in dodal, da je ta razstava nastala v okviru projekta Pohorka. Slednji se ukvarja z izboljšanjem stanja in ohranitvijo stanja v naturi 2000 na področju Pohorja s številnimi dejavnostmi, med katerimi so tudi ohranitev pohorskih gozdov in izboljšanje stanja bukovih gozdov. "Vemo, da so še vedno različni dvomi o Naturi 2000, nasprotovanja, da bi nekdo celo zmanjšal ta delež, a če na koncu potegneš črto, daš vse na tehtnico, za prihodnost, ohranitev našega okolja, naše naravne dediščine, pretehta to," je povedal.
