Študent tretjega letnika ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Anže Šumah z Raven si ta čas izkušnje nabira na eni najprestižnejših univerz na svetu v Oxfordu, natančneje na Inštitutu za molekularno patologijo, ki deluje v sklopu Sir William Dunn School of Pathology. Tam je v okviru programa Erasmus+ na praktičnem usposabljanju. V Angliji namreč tudi med epidemijo študentom omogočajo individualno raziskovalno delo.
Podobne omejitve, a je bolj sproščeno
"Večina znancev v Sloveniji, ki jim omenim, da delam v laboratoriju v Oxfordu, me vpraša, ali delam na cepivu. Ne delam, v bistvu niti ne vem, kje te raziskave potekajo. Navadnemu smrtniku se razvoj cepiva proti covidu-19, sploh tega od AstraZenece, pri katerem je sodelovala tudi univerza v Oxfordu, verjetno zdi kot presežek znanosti. A po pogovoru s svojo mentorico Dragano Ahel sem ugotovil, da strokovnjaki s tega področja razvoj cepiva jemljejo kot dokaj trivialen proces v smislu, saj niso odkrili nič novega," razlaga Anže, ki v Angliji pridobiva izkušnje z rutinskim delom v laboratorijih, kjer se ukvarjajo z molekularnimi vedami o življenju. V njem preživi večino dneva, tudi ob sobotah in nedeljah, saj je njegova mentorica predana znanstvenica.
V Oxfordu bo preživel šest mesecev. Biva v manjši sobi, zanjo odšteje okoli 450 evrov na mesec. Kot pravi, je to za tamkajšnje razmere zelo ugodno. Sobo plačuje s štipendijo, ki znaša okoli 660 evrov mesečno. Razliko porabi za nakup hrane, finančno mu pri tem pomagata tudi starša. Hrana je zelo draga, zato je bil primoral razviti svoje kuharske sposobnosti. "Prej skoraj nikoli nisem kuhal, jedel pa zelo rad. Zdaj znam oboje, v resnici mi je kuhanje postalo velik užitek. Preizkušam razne recepte, poleg tradicionalnih slovenskih pripravljam tudi jedi iz drugih držav. Velik izziv pa je iskanje nekaterih živil, saj jih skorajda ni mogoče dobiti. Tak primer sta bili ajdova kaša in ajdova moka. Mislil sem, da sta to vsem (po)znani živili, a se je izkazalo, da ne. Ko sem jo končno našel v eni od specializiranih prodajaln, sem svoje navdušenje razširil še na tukajšnje prijatelje. Od doma sem navajen tudi na kislo zelje, špinačo, vložene šampinjone, kokosovo moko, mlete orehe in bučno olje, tudi ta živila je tukaj precej težko najti oziroma kupiti," razlaga Anže, ki nekoliko pogreša študentsko življenje v klasičnem pomenu.
Šolnina seže v vrtoglave številke, zelo drage so tudi nastanitve
Kot razlaga, v Angliji veljajo podobne protikoronske omejitve kot pri nas, a ima kljub temu občutek večje sproščenosti. "Tukaj ni bilo policijske ure, glede nadzora nad spoštovanjem ukrepov se je zdelo, da praktično ne obstaja. So pa bile večje omejitve glede potovanj v druge države. Izobraževanje za študente je prav tako potekalo na daljavo, za razliko od Slovenije pa ves čas omogočajo individualno raziskovalno delo. Kateri pristop je boljši, lahko vsak sodi sam, vsekakor pa je treba v obzir vzeti tudi geografsko-demografske specifike držav."
Vrtoglave številke glede šolnine, hvala, Slovenija
Ugotavlja precejšnje razlike pri socialnem statusu študentov. Šolnina gre v Angliji v vrtoglave številke, zelo drage so tudi nastanitve. "Slovenci smo lahko hvaležni za možnost pridobitve univerzitetne izobrazbe, ki te ne zadolži za polovico življenja. Ob primerjavi s tukajšnjim sistemom se zdi, da slovenski študentje ne znamo biti dovolj hvaležni za vse socialne ugodnosti, ki nam jih daje država: od brezplačnega študija do subvencioniranih študentskih domov, kjer za mesec dni bivanja odšteješ okoli 100 evrov, štipendij, študentskega (samo)organiziranja, študentskih bonov ...
Ker je zaradi korone družabnega življenja bolj malo, prosti čas izkoristi za sprehode. "Oxford je neopisljivo očarljivo mesto ob reki Temzi, ki mu neodtujljiv pečat daje več kot 900-letna univerzitetna tradicija, ki se odraža v starinsko zaznamovani arhitekturi. S stavbnimi biseri, povezanimi z univerzo, kot so Radcliffe Camera, Christ Church College, University Church in Bridge of Sighs, ki uprizarjajo najbolj tipično podobo Oxforda na razglednicah, preseže monotono ležernost tipičnih angleških naselij z ozkimi, dvonadstropnimi vrstnimi hišami s fasadami iz opeke. Najbolj pa me je očaral kozmopolitanski značaj mesta, saj se v tipičnem britanskem okolju stapljajo številne kulture - v določenih mestnih četrtih z etničnimi trgovinami se počutiš, kot da si v Indiji, Turčiji ali na Kitajskem. Multikulturnosti mestu ne podeljujejo zgolj študenti s celega sveta, ampak tudi izjemno pestra narodnostna sestava drugih prebivalcev," je navdušen sogovornik. Od konca marca, ko so postala znova dovoljena nenujna potovanja, si je ogledal še London in Brighton, kjer živi njegova prijateljica, prav tako Slovenka.
Praktično usposabljanje zaključuje junija, ko se vrača domov, kjer ga čaka delo v laboratoriju v Ljubljani za diplomsko nalogo in njen zagovor. Poleti ne bo imel veliko prostega časa, saj želi diplomirati avgusta ali septembra in se vpisati na magistrski študij. Kje ga bo nadaljeval, še ni popolnoma jasno, upa pa, da v tujini.
V naravi je vse popolno
Anže Šumah, ki je obiskoval ravensko gimnazijo, je bil naj dijak 2017. Poleg odličnega uspeha v gimnaziji si je prislužil tudi bogato bero priznanj z raznih tekmovanj, tako šolskih kot obšolskih. Med največjimi uspehi na tekmovanjih izpostavi srebrno medaljo na svetovni geografski olimpijadi v Pekingu. Že takrat je za Večer povedal, da se v prihodnosti vidi v laboratoriju. Želi si preučevati življenjske procese v celicah. "Narava je bolj pametna od nas, v njej je lahko vse popolno, medtem ko se stvari, ki jih ustvarimo ljudje, rade kvarijo," je prepričan Anže, ki še ne ve, kam ga bo zanesla pot, ko doštudira. Kot mladega strokovnjaka ga vsekakor vleče tudi v tujino.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
