V CUDV Črna projekti in težave: Gradbinca za hiške z razpisom (še) niso dobili

Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem je sredi novembra objavil razpis za izbor izvajalca gradbenih del za gradnjo desetih stanovanjskih enot. Na razpis, ki se je zaključil v drugi polovici decembra, so se odzvali le trije prijavitelji, ki pa niso izpolnjevali vseh pogojev. Zato ga bodo najverjetneje ponovili. To bo pomenilo tudi nekaj zamud pri uresničitvi projekta deinstitucionalizacije, ki naj bi ga po prvotnem planu uresničili do jeseni 2023.

"Ugotavljamo, da je zelo težko dobiti gradbinca, kar je verjetno povezano tudi s tem, da se na Koroškem zadnje čase gradi veliko stanovanjskih blokov in tudi drugih objektov. Poleg tega so se cene gradbenih materialov zelo zvišale, posledično ponudbe precej presegajo zagotovljena oziroma razpoložljiva sredstva. Z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se moramo dogovoriti o nadaljnjih postopkih. Verjamem, da bomo kmalu našli ustrezno rešitev," je optimistična direktorica CUDV Dalja Pečovnik.

Za trinajsto hišo iščejo nadomestno lokacijo

Projekt deinstitucionalizacije CUDV predvideva, da bodo iz centralne stavbe v Črni, kjer trenutno v prostorski stiski biva okoli 150 oseb z motnjami v duševnem razvoju, v 13 novih stanovanjskih enot po Koroški, bližje domačemu okolju, preselili okoli 70 uporabnikov. Razpis, ki so ga objavili v novembru, sicer zajema deset stanovanjskih hišk, ki bi jih zgradili v Mežici (dve), na Ravnah (štiri) ter v Slovenj Gradcu in Dravogradu (po dve). V Radljah ob Dravi, kjer se prav tako predvideva izgradnja dveh hišk, se je zaradi spremembe občinskega prostorskega načrta postopek nekoliko zavlekel. So pa nedavno že vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na Muti pa so morali žal odstopiti od izvedbe predvidene trinajste stanovanjske hiše, saj se je pri projektnih pogojih pojavilo preveč ovir. "Šli bomo v iskanje nadomestne lokacije. Verjetno bomo iskali hišo, ki jo bomo prenovili. Ni pa nujno, da na območju občine Muta. Če bo mogoče, v Dravski ali Mislinjski dolini, saj jih imamo v Mežiški dolini že precej," pojasnjuje Pečovnikova.

Projekt deinstitucializacije je razdeljen na dva dela: vsebinski in investicijski. Investicijski je vreden 4,8 milijona evrov, od tega 3,8 milijona evrov predstavljajo sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, razliko zagotavlja ministrstvo za delo. Poleg že omenjenih gradenj vključuje tudi pet mobilnih enot. Prvega od petih kombijev za prevoz uporabnikov so že prejeli. V tej fazi so ga namenili pripravi uporabnikov na preselitev, da jih bodo lahko primerno seznanili z lokacijami stanovanjskih skupin in se udeleževali akcij v okoljih, kjer bodo v prihodnje živeli (vozijo jih na delavnice, izlete ...). V prihodnosti bodo s kombiji verjetno sodelovali še pri podpori v skupnosti, da bodo tudi tistim, ki živijo v domačem okolju, zagotavljali kakovostno življenje.

Vzporedno se izvaja tudi vsebinski del, vreden je slabih 2,4 milijona evrov, od tega sofinanciranje iz Evropskega socialnega sklada znaša dobrih 1,9 milijona evrov. Za projektno delo so dodatno zaposlili 12 ljudi, ki se ukvarjajo predvsem s tem, da bodo uporabnikom zagotovili čim bolj gladek prehod iz življenja v instituciji v skupnostne oblike. V začetku letošnjega leta bodo odprli tudi informacijske pisarne v vsaki od dolin.

Od aprila brez okužbe pri uporabnikih

V CUDV skrbijo za okoli 300 uporabnikov, od tega jih okoli 70 zunanjih, ki dnevno prihajajo v šolo ali v delavnice, okoli 230 je takih, ki pri njih bivajo vsakodnevno. Od tega jih okoli okoli 60 biva v enajstih dislociranih enotah, okoli 150 pa v centralni hiši v Črni, kjer se srečujejo s precejšnjo prostorsko stisko. "V novonačrtovane stanovanjske enote bi jih preselili približno polovico, kar bi omogočilo boljši bivalni standard. V centralni stavbi imamo še vedno štiri- in petposteljne sobe, standard pa so dvoposteljne sobe, zato bomo tudi v bodoče iskali možnosti za nadaljnje preselitve. Dolgoročno si želimo, da bi se bivalni del v centralni hiši, ki je zelo dotrajana, sčasoma zaprl. V njej bi ostala le upravni in tehnični del," pove direktorica.

So pa v CUDV že nekaj mesecev brez okužb z novim koronavirusom (pri uporabnikih so zadnjo okužbo evidentirali konec lanskega aprila). Pri uporabnikih je precepljenost okoli 95-odstotna, pri zaposlenih pa okoli 60-odstotna. "Nekateri uporabniki so bili čez praznike sicer v domačem okolju, upamo, da se nam to ne bo obrestovalo kot negativno. Ob vrnitvi njihovo zdravstveno stanje skrbno preverjamo in jih tudi testiramo. Glede na vse ukrepe, ki jih striktno upoštevamo, upam, da nam bo situacija tudi v bodoče naklonjena," je dejala direktorica.

Spomnimo, da je v oktobru 2020 zaradi veliko okuženih ljudi z novim koronavirusom takrat še minister za zdravje Tomaž Gantar občino Črna razglasil za ogroženo območje. Žarišče okužb je bil prav CUDV, kjer je njihovo število preseglo sto.

Odhajajo v boljše službe

Ob izzivih, ki jih je prinesla pandemija, se v zavodu soočajo tudi s precejšnjimi kadrovskimi težavami. Primanjkuje različnih profilov, od kuharic in varuhov do zdravstvenih in strokovnih delavcev; kar nekaj je neuradnih namigov, da k temu prispeva tudi slaba klima v zavodu. "Srečujemo se s precejšnjimi kadrovskimi stiskami zaradi prostega trga dela. Delavci dajejo odpovedi in odhajajo na 'boljša' delovna mesta (bolje plačane službe z boljšimi pogoji dela). Nekatere kuharice so se denimo prijavile na razpise nekaterih koroških osnovnih šol, kjer so vikendi dela prosti. Nekateri zaposleni odhajajo na delo za osebnega asistenta, tudi v sosednjo Avstrijo, zdravstveno osebje v slovenjgraško bolnišnico in zdravstvene domove ..." razlaga direktorica. Kot doda, je podobno stanje tudi v mnogih drugih socialnovarstvenih zavodih. Položaj se trudijo reševati vsak po svoje, kadra na trgu dela ni, tudi na zavodu za zaposlovanje mnogi ne želijo v službo ali imajo omejitve. Nekateri sicer pridejo na razgovor, a jim povedo, da denimo ne sprejemajo ukrepov v zvezi s koronavirusom.

Opozarja na (pre)nizke plače, po njenem mnenju se je nujno pogovarjati predvsem o ustreznih plačilih. "Država je povzročila precej težav, saj nekaterim profilom (plače skupine J) plač še niso povišali. Pogajanja naj bi se nadaljevala, vendar se posledice že kažejo. Tu smo precej nemočni, saj kadra ni. Trenutno situacijo še zmoremo, upamo pa, da se ta trend ne bo nadaljeval. Vsekakor bo treba dolgoročno te poklice stimulirati na drugačen način, saj so pri nas delovni časi in pogoji dela drugačni. A to je naloga države."