V Slovenj Gradcu pri umeščanju južne obvoznice ostajajo na nasprotnih bregovih, zbrani v Rovo občini očitajo aroganten odnos

Načrtovane spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta, znanega kot SD OPN3, v Slovenj Gradcu še vedno razburjajo. Kmetje in tudi nekateri občani so se že večkrat izrekli proti nekaterim načrtovanim posegom v prostor, zlasti umeščanju južne obvoznice, zdaj znova javno zahtevajo, da slovenjgraška občina zaščiti najbolj rodovitna kmetijska zemljišča.

"Ne želimo ovirati razvoja občine, sploh ne na tako krut način. Pri rodovitni zemlji ne bomo popustili, zoper občino že delujemo z odvetniki. Šli bomo do konca," je dejala Andreja Hace iz nevladne okoljevarstvene organizacije Rovo, sekcija Slovenj Gradec. Če njihove zahteve ne bodo uslišane, ne izključujejo možnosti referenduma glede omenjenega občinskega prostorskega akta.

So možne boljše rešitve glede obvoznice?

Spomnimo, da gre za rešitve v zvezi z južno obvoznico, prav tako ne bodo popustili pri trasi zadrževalnega kanala in razbremenilnika iz Homšnice v reko Mislinjo na območju Šmartnega pri Slovenj Gradcu (tu gre sicer za državni projekt). Prepričani so, da cesta na Legen in Starotrška obvoznica prometno nista upravičeni, prav tako nasprotujejo morebitni zazidavi za potrebe industrije na desni strani glavne ceste Slovenj Gradec-Dravograd.

Občini očitajo aroganten odnos. "Iz nas se naročujejo. Občinska urbanistka nam je rekla, da se nas spremembe OPN ne tičejo. Nekatere dokumente smo morali pridobiti preko informacijske pooblaščenke. Zemljo spoštujemo in je ne bomo pustili. Moramo jo braniti. Ne želimo zavirati razvoja občine, razumemo, da se je treba širiti, ampak ne na tak način. Stroki zaupamo, a verjamemo, da so mogoče tudi boljše rešitve," je prepričana Hacetova.

Največ je bilo povedanega glede predlagane trase južne obvoznice, ki je tudi največji kamen spotike. Z občinsko varianto obvoznice se ne strinjajo, saj je speljana čez najboljšo kmetijsko zemljo. Zagovarjajo tako imenovano varianto J1, ki poteka po obronkih Dobravskega gozda.

"Slovenj Gradec potrebuje obvoznico, varianta J1 je optimalna. Soglasno jo je leta 2018 potrdil občinski svet, pomembno je tudi, da ni povzročila konfliktov v okolju, prav tako v najmanjši možni meri posega na najboljša kmetijska zemljišča, razbremeni tudi Podgorsko in Celjsko cesto," je dejal nekdanji župan Andrej Čas. In še, da je za to varianto v preteklosti dal Dars pozitivno mnenje, prav tako ni bila problematična z vidika prometne varnosti. "Idejne študije je takrat za slovenjgraško občino izdelalo podjetje Lineal, zdaj pa prihaja do protislovij, saj v novem mnenju omenjeno podjetje pravi, da je sporna bližina priključkov. Ob tem, da veljajo enaki standardi in pravilniki kot pred petimi, šestimi leti," je bil kritičen Čas, ki ne namerava znova kandidirati za slovenjgraškega župana.

Pove še, da so bili pred kratkim predstavniki kmetov na Darsu, kjer so jim povedali, da so še vedno mogoče vse rešitve, da je časa še dovolj, ampak občina mora priti s konkretnim interesom glede bodočega razvoja. "Verjetno gre za drugačen koncept prostorskega razvoja, kar je politično vprašanje," razmišlja Čas.

Nova oblast zagovarja cestni obroč

Tudi občinski svetnik Jani Potočnik, v Časovem mandatu podžupan, je potrdil, da Dars trasi J1 nikoli ni nasprotoval: "Tudi pripombe, da tehnično priključitev ni možna, ni bilo. To so novi momenti, ki so se pojavili z novo garnituro na mestni občini." Nova oblast, tako Potočnik, je že na začetku pogajanj z Darsom povedala, da imajo rezervno varianto. Dars je družba, ki mora slediti zahtevam občine. Razlog, da občina vztraja pri drugi varianti, je očitno v tem, da gre za različne koncepte razvoja našega prostora. Občinski prostorski razvojniki očitno želijo okoli Slovenj Gradca narediti cestni obroč, ki je s prometnega vidika nepotreben, in ga od znotraj zazidati s hišami in bloki, meni Potočnik, ki občini očita tudi, da minimalizira predvideno izgubo kmetijskih zemljišč zaradi načrtovane južne obvoznice.

Med najbolj prizadetimi zaradi omenjenih cestnoinfrastrukturnih projektov bi bila kmetija v lasti Franca in Marjane Gams iz Šmartnega, kjer se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem. Načrti občine in tudi države glede cest in protipoplavnega zadrževalnika ter razbremenilnika bodo posegli v skoraj vsa njihova zemljišča. "Država nas ni obvestila, da bo čez naše njive speljala avtocesto. To sem izvedel šele ob razgrnitvi državnega prostorskega načrta v Slovenj Gradcu. Prav tako je na moji zemlji načrtovan tudi razbremenilnik. Kmetijo sem želel prepustiti svojim potomcem takšno, kot jo je meni prepustil moj oče. To ne bo mogoče, saj bo prizadeta vsaj polovica zemljišč," je razočaran Gams.

Nasprotovanje, da bi se na desni strani glavne ceste Slovenj Gradec-Dravograd vzpostavila poslovna cona, so izrekli predstavniki civilne iniciative proti pozidavi Pameč. "Predvidena je širitev na levi strani glavne ceste, kar smo sprejeli, saj nekje mora biti industrijska cona. Zavračamo pa kakršnokoli pozidavo na desni strani, kjer so travniki in najboljše obdelovalne površine v Pamečah," je dejal Simon Smolar iz civilne iniciative. Čas je ob tem priznal, da so med njegovim mandatom kmetijsko zemljišče spremenili v stavbno (na desni strani ceste). Kot je dejal, je bila strojena napaka. In pojasnil, da bi ga lahko občina ob spreminjanju občinskega prostorskega načrta vrnila iz gospodarske cone v kmetijsko rabo. Nad idejo legenske obvoznice so zgroženi prebivalci naselja Krnice-Legen. Aljaž Fisher je v njihovem imenu med drugim zapisal, da ne bodo dopustili, da bodo njihovi otroci nosili posledice občinskih urbanističnih napak.