Jasmina Detela
Slovenjgraški mestni svetniki so na zadnji seji sveta soglasno potrdili osnutek občinskega proračuna za prihodnje leto, ki bo rekordno visok. Po oceni župana Tilna Kluglerja je razvojno in investicijsko naravnan. V njem je za 17,6 milijona evrov naložb. Gre predvsem za investicije, sofinancirane z evropskimi in državnimi sredstvi.
Pet velikih investicij
Kot je povedal župan, je bila uskladitev želja in potreb z možnostmi proračuna vse prej kot enostavna: "Za skoraj 9 milijonov evrov več je bilo želja in potreb, kot je finančnih možnosti v proračunu. Prisluhnili smo tudi predstavnikom vaških in četrtnih skupnosti, kaj si želijo vključiti v proračun, in naredili prioritetno listo. Mislim, da smo vsaj kolikor toliko zadovoljili njihove potrebe, se pa zavedamo, da bi lahko več, če ne bi bilo toliko evropskih investicij. Veseli smo, da nam je uspelo zadržali nivo financiranja teh potreb na ravni preteklih let."
Osnutek proračuna za prihodnje leto predvideva 28,1 milijona evrov prihodkov, odhodkov pa je 31,5 milijona evrov. Skupaj z odplačilom posojil je proračun 2021 težak kar 32,7 milijona evrov, je povedal vodja oddelka za negospodarstvo, proračun in finance Darko Sagmeister. K višini proračuna je precej prispevalo sofinanciranje večjih naložb z evropskimi in državnimi sredstvi. Mednje spadajo gradnja bazenskega kompleksa s parkom urbanih športov, čistilne naprave za pitno vodo z ultrafiltracijo in kolesarskih poti v mestu, širitev podjetniške cone v Pamečah in obnova nekaterih ulic v mestnem jedru. Skupaj so omenjene naložbe vredne dobrih 8 milijonov evrov, od tega bo 6,1 milijona evrov sredstev od EU in države, lastni delež občine pa bo znašal 1,8 milijona evrov.
Kot je pojasnil Sagmeister, bo v obdobju med letoma 2020 in 2022 za teh pet naložb namenjenih 19 milijonov evrov. Od EU in države bodo pridobili 13,4 milijona evrov, delež občine pa predstavlja 5,5 milijona evrov.
Na odhodkovni strani je to sicer drugi največji proračun v zgodovini občine, če odštejejo regionalna projekta, ki so ju izvajali med letoma 2009 in 2010 (izgradnjo Koceroda in širokopasovnega omrežja), ki sta potekala preko slovenjgraškega proračuna. Če izločimo vpliv teh projektov, je to najvišji proračun občine doslej, poudarja Sagmeister in ocenjuje, da bo prihodnje leto tudi realizacija proračuna blizu zdaj načrtovanih zneskov.
Dotaknil se je tudi primanjkljaja, ki bo okoli 3,4 milijona evrov. Pokrili ga bodo z zadolževanjem, ki bo v letu 2021 rekordno (3,6 milijona evrov), a na drugačen način omenjenih investicij ne bi mogli izvesti, in tudi iz letos neporabljenih sredstev.
Obnova športne dvorane in zdravstvenega doma
Za področje investicij sicer namenjajo kar 56 odstotkov proračunske blagajne (17,6 milijona evrov), kar je najvišji delež doslej. Poleg že omenjenih med večje naložbe spadajo še dokončanje gradnje bloka neprofitnih stanovanj, načrtujejo prizidek k zdravstvenemu domu in reševalnemu centru, h gradnji katerega bodo pristopili le, če bo pristojno ministrstvo razpisalo sredstva za sofinanciranje in če bodo na tem razpisu uspešni, nakupe zemljišč (vključuje tudi nakup zemljišča za razširitev Tretje osnovne šole, kjer načrtujejo gradnjo prizidka). Skupaj z zasebnim partnerjem se bodo lotili tudi energetske sanacije treh objektov, kar bo omogočilo obnovo športne dvorane, zdravstvenega doma in objekta na Gosposvetski 4, ki ga zdaj še uporablja slovenjgraški šolski center.
Predstavil je še podatke glede vrednosti naložb, ki jih namenjajo slovenske občine na prebivalca. V Slovenj Gradcu ta znesek narašča. V letu 2021 bodo namenili kar 1058 evrov na prebivalca, kar jih uvršča zelo visoko med večje slovenske občine.
Osnutek tretjega rebalansa proračuna
Mestni svetniki so sprejeli tretji osnutek rebalansa letošnjega proračuna. Z njim usklajujejo številke v proračunu s stanjem na terenu. Prinesel je nižji proračun občine, to pa predvsem zato, ker se nekatere večje investicije še niso začele izvajati ali pa se njihova dinamika spreminja. Prihodki se zmanjšujejo za 4,5 milijona evrov in po novem znašajo 22,2 milijona evrov, odhodki pa so nižji za 5,1 milijona evrov in so po novem 24,5 milijona evrov. Spremembe pri prihodkih so med drugim pri sredstvih sofinanciranja Evropske unije in državnega proračuna glede večjih investicij, ki se zamikajo v naslednje leto, in tudi pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v višini 283 tisoč evrov. Pri tem poudarjajo, da ne gre za dodatne obremenitev zavezancev ali dvigovanje davka, pač pa znova vključujejo prihodke, ki so jih v drugem rebalansu izločili, saj niso vedeli, po kakšni dinamiki bo NUSZ pritekal v proračun (zavezanci bi lahko zaprosili za odlok ali obročno plačilo, a niso podali nobene tovrstne vloge). Pri odhodkih zmanjšanje izpostavljajo med drugim pri bazenskem kompleksu (za 1,8 milijona evrov). Investicija se bo izvedla v enakih okvirjih, poudarja Darko Sagmeister, le dinamika zagotavljanja sredstev se nekoliko prestavlja v 2021.
Glede zadolževanja pa pove, da se zmanjšuje za 501 tisoč evrov in je po novem 1,3 milijona evrov. Predlog rebalansa bodo svetniki obravnavali na prihodnji seji, ki bo 21. decembra.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
